ZDA so zahtevale njegovo izročitev v okviru civilne tožbe nekdanje sodelavke zaradi domnevnega nadlegovanja. Vendar pa Assange meni, da ga ZDA želijo preganjati zaradi razkritja ameriških državnih skrivnosti prek Wikileaks, med drugim vseh diplomatskih telegramov ministrstva za zunanje zadeve.
Assangeovi odvetniki so sodnike v Londonu že prej na zaslišanju prepričali, da lahko Avstralec svoje argumente predstavi v celotnem pritožbenem postopku. Glavno vprašanje je bilo, ali lahko Assange kot tuji državljan uveljavlja pravico do svobode izražanja v ZDA. Britanski sodniki so odločitev sprva odložili konec marca in zahtevali zagotovila od ZDA, vendar ta sprva niso prepričala sodišča.
Najvišje sodišče v Londonu je sedaj odločilo, da lahko Julian Assange vloži pritožbo proti svoji izročitvi ZDA. Ustanovitelj Wikileaksa tja tvega dolgo zaporno kazen.
Ameriška vlada želi Avstralca preganjati zaradi obtožb vohunjenja. Grozi mu do 175 let zapora. Ameriška vlada ga obtožuje, da je ukradel in objavil zaupne dokumente o vojaških operacijah v Iraku in Afganistanu, s čimer je ogrozil življenja ameriških informatorjev.
Podporniki Assangea pa ga vidijo kot tarčo pravosodnega sistema v Washingtonu zaradi njegovega razkrivanja ameriških vojnih zločinov.
Poleg pritožbenega postopka, ki trenutno poteka, bodo podporniki Assangea najverjetneje upali predvsem na politično rešitev. Avstralska vlada zdaj vodi kampanjo za izpustitev svojega državljana. Avstralski parlament je nedavno sprejel resolucijo, v kateri poziva ZDA in Veliko Britanijo, naj prenehata preganjati Assangea.