Nizozemska mora hitro ukrepati glede predpisov, ki državljanom otežujejo umestitev njihove pokojnine v tujino ali nakup pokojninskih produktov pri tujem ponudniku. Evropska komisija grozi z vložitvijo zadeve na Evropsko sodišče za pravosodje, če zakonodaja ne bo prilagojena v roku dveh mesecev.
Pokojninski sistem Nizozemske je bil že prej predmet razprave med EU in Nizozemsko, predvsem zaradi tega, ker nizozemski sistem na več področjih ni skladen z evropskim pristopom k pokojninam. Za razliko od vseh drugih držav EU pokojnine niso neka oblika javno organizirane 'socialne varnosti', temveč so pokojninski skladi v lasti delodajalcev in sindikatov.
Poleg tega se na Nizozemskem pokojnine ne plačujejo iz davčnih sredstev (ki jih država pobira in razdeljuje), temveč iz prispevkov, ki jih delodajalci zadržijo od plače zaposlenih. Zato so pokojninske izplačila na Nizozemskem »preložena plača«, ne pa »davek ali socialna pomoč«.
V drugih državah EU davčne stopnje in socialne izplačila letno določajo različne vlade, kar vsako leto povzroči razburjenje zaradi višine pokojnin, kot je bilo na primer v Franciji ali Grčiji. Na Nizozemskem višino prispevka in izplačila določajo delodajalci in sindikati, zunaj političnega odločanja.
Evropska komisija meni, da Nizozemska omejuje prosto gibanje državljanov in delavcev, svobodo ustanavljanja, svobodo opravljanja storitev ter prost pretok kapitala. Po pristopu Evropske unije so pokojnine zgolj finančne transakcije, ki bi morale veljati tudi čezmejno po vsej Evropi.
V takšnem neoliberalnem pristopu na trgu bi Nizozemec moral imeti možnost skleniti pokojninsko zavarovanje v Franciji in obratno. Toda Francoz ne more postati član nizozemskega pokojninskega sklada, saj bi moral biti zaposleni pri nizozemskem podjetju v tej panogi. Skratka, koliko si Nizozemska lahko privošči zaščito svojega socialnega pokojninskega sistema oziroma: kako drugi pridobijo vpliv nad našimi pokojninami?
Evropska komisija je nizozemsko vlado že prej opozorila na to zadevo. Tako nizozemsko ministrstvo za finance zahteva (bančne) garancije nekdanjega zaposlenega, če se njegova pokojninska sredstva prenesejo v tuj pokojninski sklad. To zaradi morebitnih davčnih sporov glede pokojninskega sporazuma. Tuje pokojninske ponudnike poleg tega omejujejo pogoji, ki preprečujejo njihovo ponujanje storitev na nizozemskem trgu. Tudi to Bruselj zadržuje.
Vlada Rutte je letos sklenila dogovor z delodajalci, sindikati in Državnim zborom o pomembni modernizaciji pokojninskega sistema. Delodajalci predvsem gledajo na višino plačanih prispevkov, sindikati na višino izplačil, država pa na pravno izvedljivost in upravičenost.
Zadnji meseci so pokazali, da minister Wouter Koolmees (za socialna vprašanja) čuti vroče dihanje EU za ovratnikom: novi nizozemski pokojninski sistem mora po mnenju Bruslja ustrezati tudi pravilom EU. Govori se celo o 'transferni uniji', kjer bi se nabrane pokojninske rezerve vseh držav EU združile v en sklad, iz katerega bi se izplačevale vse pokojnine.
Kljub morebitnim grozečim znižanjem je bil nizozemski pokojninski sistem zadnje čase ponovno razglašen za najboljšega na svetu. Svetovalno podjetje Mercer je Nizozemsko uvrstilo na prvo mesto v svojem Globalnem pokojninskem indeksu, tako kot lani. Čeprav se mnogi Nizozemci pritožujejo zaradi negotovosti svojih pokojninskih izplačil, je dobro ob takih raziskavah spoznati, da ima Nizozemska na svetovni ravni zelo urejen sistem, je dejal eden izmed raziskovalcev.
Leta 2017 je Danska zasedla nekoliko višje mesto. Danes je druga in je po Nizozemski edina država, ki prejema oceno ‘A’ za finančno stabilnost sistema po upokojitvi. Tretja je Avstralija, sledijo skandinavske države Finska, Švedska in Norveška.
Nizozemski pokojninski sistem se dobro odreže v kategorijah zadostnosti, trajnosti in integritete. Dosegel je skupno 81 od 100 točk, kar je 0,7 točke več kot lani. Prostor za izboljšave obstaja pri dolgovih gospodinjstev, ki so relativno visoki. Tudi na Danskem imajo gospodinjstva relativno veliko dolgov, pri čemer prevladujejo hipotekarni krediti.