Evropski parlament meni, da morajo vlade EU končno ostro ukrepati proti nasprotnikoma, Poljski in Madžarski. Evropski parlament in tudi (pretekl) Evropska komisija sta pred več kot dvema letoma uvedla strogo kazensko ukrepanje ‘člen 7’ proti Varšavi in Budimpešti, a vlade EU tega še vedno blokirajo.
Države EU morajo veliko bolj pritiskati na proti-evropske vlade Poljske stranke PiS in madžarske Fidesz zaradi izčrpavanja pravne države in demokracije, so poudarili. Velika večina Evropskega parlamenta (476 proti 178) se je v četrtek strinjala s takim pozivom.
Nova Evropska komisija Von der Leyen je pozvana, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, da ti dve državi uredi. Komisija je konec leta 2017 sprožila težak postopek proti Poljski. Ta najstrožja članek 7 procedura po pogodbi EU lahko vodi do začasne ukinitve pravice glasovanja na sestankih ministrov EU. Evropski parlament je eno leto pozneje sprožil enak postopek proti madžarski vladi pod vodstvom premierja Viktorja Orbána.
Države EU so sicer na številnih zaslišanjih zaslišale ministre iz obeh držav, a niso sprejele nobenih nadaljnjih ukrepov. To moti mnoge evropske poslance, ki pravijo, da se je stanje poslabšalo in da člen 7 očitno ne deluje. Po njihovem mnenju je na kocki verodostojnost EU.
Tudi Evropska ljudska stranka (EPP), katere član je (čeprav suspendirana) Orbánova stranka Fidesz, je podprla poziv. Predlog za letno ocenjevanje stanja pravne države v državah EU, ki ga želi tudi parlament, sta madžarska in poljska vlada novembra blokirala na ministarski konferenci. Minister Stef Blok (za zunanje zadeve) je to obžaloval.
Ta teden je avtoritativna Venecijska komisija Sveta Evrope ugotovila, da sodstvene reforme na Poljskem utesnjujejo poljske sodnike in dodatno podkopavajo njihovo neodvisnost. Glede na novo zakonodajo jih disciplinska komisija lahko kaznuje zaradi kritik vladi.
Poleg tega je bilo včeraj objavljeno, da je glavni pravni svetovalec Sodišča Evropske unije v Luxemburgu izdal izredno negativen nasvet o madžarskih zakonih proti tujcem. Madžarski zakon, ki nevladne organizacije zavezuje k razkritju njihovega tujega financiranja, je v nasprotju z evropskim pravom. Sodniki v Luxemburgu pogosto sledijo takšnim nasvetom.
Evropska komisija je madžarski zakon iz leta 2017 predložila evropskemu sodišču. Popolna preglednost glede tujih donacij lahko ima “stigmatizirajoč učinek” in je v nasprotju s prosto gibanje kapitala, pravico do zasebnosti in svobodo združevanja, je mnenje generalnega pravobranilca.
Madžarske organizacije morajo razkriti imena tujih donatorjev, če prispevajo več kot približno 1500 evrov. Za prispevke Madžarov ta obveznost ne velja. Mera konservativne vlade premierja Viktorja Orbána je po nekaterih mnenjih namenjena filantropu Georgeu Sorosu, s katerim je stranka Fidesz v sporu.