Mednarodno sodišče (ICJ) v Haagu je zavrnilo vse ugovore Mjanmara proti mednarodnemu postopku zoper državo zaradi genocida nad islamsko skupnostjo Rohingya. Sodišče ZN sedaj preide k vsebinskemu obravnavanju primera, kar bo trajalo več let.
Mjanmar, ki ga od državnega udara leta 2021 vodi vojaška hunta, je trdil, da afriška država Gambija, ki je sprožila tožbo, nima nobenega interesa zadevo voditi in ni pristojna za to. Vendar je najvišje sodišče Združenih narodov sporočilo, da lahko vse države, ki so leta 1948 podpisale Konvencijo ZN o preprečevanju genocida, vložijo zadeve na sodišče.
Mjanmar je, tako kot druge države jugovzhodne Azije, budistična država, a ima na severozahodu države, ki meji na Bangladeš in Indijo, veliko muslimansko manjšino.
Gambija je bila vključena v primer, potem ko je nekdanji gambijski minister, bivši tožilec na sodišču ZN za Ruando, leta 2019 obiskal begunskega kampa Rohingya v Bangladešu. Izrazil je, da genocid v Mjanmaru kaže številne vzporednice z masovnim pokolom skoraj milijona Tutsijev leta 1994 v Ruandi.
Ko je ICJ razsodil, da je pristojno za obravnavo obtožb genocida proti Mjanmaru, sta se k tožbam Gambije pridružila tudi Nizozemska in Kanada.
Misija ZN je ugotovila, da je vojaška operacija mjanmarske vojske leta 2017, v kateri je bilo 730.000 pripadnikov Rohingye pregnanih v sosednji Bangladeš, vključevala "genocidna dejanja". Mjanmar je genocid zanikal in trdi, da so bila ukrepanja usmerjena proti upornikom Rohingya.
Čeprav so odločitve sodišča v Haagu zavezujoče in jih države navadno spoštujejo, ICJ nima načina za izvrševanje odločb.