Sodstvo na Nizozemskem dosega visoke rezultate na področju neodvisnosti. Prav tako izstopajo prizadevanja za izboljšanje kakovosti sodstva. To izhaja iz drugega poročila o vladavini prava Evropske komisije (EK).
Poročilo zagotavlja večji vpogled v stanje pravne države v državah članicah EU in kaže, kaj deluje in kaj ne. Države članice so s tem spodbujene k reševanju vprašanj vladavine prava. Poročilo preučuje nove dogodke od septembra lani, poglobi se v težave, ki so bile opredeljene v prejšnjem poročilu, in se ustavi pri vplivu pandemije COVID-19.
Pozornost namenja tudi politiki proti korupciji, medijem in sodstvu. Iz raziskave izhaja, da skoraj vse evropske države članice izvajajo reforme v svojih pravnih sistemih. Obstajajo pa velike razlike v obsegu, obliki in napredku.
Pozitivni premiki kažejo, da so nekatere države EU pripravljene reševati vprašanja vladavine prava znotraj svojih meja. Po mnenju Evropske komisije je vpliv koronakrize jasno viden in poudarja nujnost modernizacije pravnih sistemov, na primer preko digitalizacije.
Vendar pa so nekatere države članice, kot sta Poljska in Madžarska, nadaljevale z izvajanjem reform, ki ogrožajo neodvisnost sodstva. To se dogaja med drugim z dodeljevanjem večjega vpliva izvršilni in zakonodajni veji oblasti na delovanje sodstva.
Evropska komisija poudarja, da nizozemski pravni sistem še vedno odlikuje zelo visok nivo neodvisnosti in prizadevanja za izboljšanje kakovosti sodstva. Komisija omenja spremembo postopka imenovanja sodnikov na Vrhovnem sodišču in uveljavitev Zakona o eksperimentih.
Tako kot lani komisija ugotavlja, da je še vedno prostor za izboljšave digitalizacije v sodstvu, predvsem pri objavljanju sodb in razpoložljivosti digitalnih rešitev za začetek in spremljanje postopkov.