Primer goljufij se nanaša na neustrezno uporabo evropskih kmetijskih subvencij. Vloge za subvencije so bile vložene na podlagi lažnih podatkov o kmetijskih zemljiščih in dejavnostih. Kmetje naj bi na ta način prejeli velike vsote denarja iz evropskih skladov, brez dejanskih kmetijskih opravil v ozadju.
Grška država se je kot odziv na obtožbe odločila ukiniti pristojni državni organ OPEKEPE, ki je bil zadolžen za upravljanje subvencij. Ta ukrep je sledil dolgotrajnemu preiskovanju, ki se je začelo že leta 2019. Prav tako je bil odpuščen najvišji uslužbenec službe, potem ko je preiskava pokazala resne pomanjkljivosti v nadzornem mehanizmu.
Posebnost primera je tudi v tem, da veliko spornih vlog za subvencije prihaja s Krete. Grčija šteje na tisoče otokov, od katerih je več kot dvesto naseljenih. Ti otoki so tradicionalno samostojno urejali številne državne zadeve, zaradi česar je bil nadzor iz Aten omejen.
Evropski javni tožilec (EPPO) ima osrednjo vlogo pri pregonu goljufov. Po mnenju grškega vrhovnega sodišča je izključno ta evropski organ pristojen za izvedbo preiskave in pregona v tem primeru. Ta odločitev končuje večletno negotovost glede pravne odgovornosti.
Hkrati so predstavniki EPPO ostro kritizirali način ravnanja z njihovimi sodelavci v Grčiji. Preiskovalci naj bi bili deležni ustrahovanja in groženj lokalnih kmetijskih uradnikov. Po navedbah EPPO je ta agresija namenjena oviranju preiskave in pritisku na priče.
V Bruslju zadevo spremljajo z zaskrbljenostjo. Evropska komisija je od grških oblasti zahtevala popolno preglednost in poudarja, da zlorabe sredstev EU ne bodo tolerirane. Grška vlada je javno obljubila polno transparentnost v nadaljnjem poteku kazenskih postopkov in upravnih ukrepov.
V prihodnjih mesecih se bo začelo še sedem podobnih sodnih postopkov kot nadaljevanje iste preiskave goljufij. Skupno naj bi se pred sodišče postavilo več deset oseb. Izid teh postopkov bo imel ne le pravne, temveč tudi politične posledice za nadzor evropskih subvencij v državah EU.