V dveh sodbah je Evropsko sodišče za pravosodje pred kratkim odločalo o dveh spornih pogojih, ki jih je Nizozemska uporabljala pri mednarodnem prenosu vrednosti pri pokojninah. Gre za delavce, ki so v nizozemski zaposlitvi pridobili pokojnino in želijo pri zamenjavi zaposlitve v tujini to znesek »odvzeti« in prenesti v tuji pokojninski sklad.
Eden od razveljavljenih pogojev je bil, da pri tujem pokojninskem skladu ne smejo obstajati širše možnosti odkupa kot na Nizozemskem. Pri izplačilu pred upokojitveno starostjo je treba na Nizozemskem plačati dohodnino od tega zneska. Selitev in nato (predčasno) izplačilo pokojnine, pridobljene na Nizozemskem, je bila s tem pogojem praktično onemogočena.
Nizozemska je tudi zahtevala, da mora predvideni tuji pokojninski sklad sprejeti odgovornost za plačilo nizozemskih davčnih obveznosti glede (pri)hodnjih pokojninskih izplačil. Skoraj noben sklad ni želel dati takšne izjave. Ta odgovornost je služila kot prihodnji način izterjave, da se prepreči nenamerno izkoriščanje davčnih olajšav pri pokojninskem varčevanju.
Evropska komisija je ocenila, da sta ta dva pogoja v nasprotju s pravico do prostega gibanja delavcev, ker je Nizozemska s tem načinom ovirala sprejemanje zaposlitve v tujini. To bi veljalo tudi za tujce, ki delajo na Nizozemskem, če bi po nekaj letih želeli nazaj v svojo domovino.
Presoja evropskih sodnikov pomeni tudi, da ti dve specifični pogoji z neposredno veljavo ne smeta biti več uporabljeni za mednarodni individualni prenos vrednosti pokojnin. Nizozemska lahko posledice davkov ob predčasnem izplačilu pokojnin v tujini obvladuje le, če o tem sklene davčni sporazum z drugimi državami. A z več državami davčni sporazuma (še?) ni.
Velika pravna sporna točka med Nizozemsko in Evropsko komisijo je dejstvo, da Bruselj meni, da je treba rezerve nizozemskih pokojninskih skladov računati kot del nizozemskega davčnega premoženja. Nizozemska to zanika in trdi, da je pokojninski denar kolektivno last delodajalcev in sindikatov, ne pa vlade. V drugih državah EU se pokojninski denar (prek vlade) zbira kot "davki", na Nizozemskem pa gre za namensko dajatev („odložen plačilni dohodek“).
Državni sekretar za finance Van Rij v odzivu pravi, da je zdaj treba prilagoditi nekaj določb pokojninskega zakona in davčnih pravil. Da bi preprečili takšne davčne poti, bo davčna uprava spremljala, v katere države potekajo ti prenosi vrednosti in za katere vsote.
Kdaj in kako bo to izvedeno, še ni jasno. Vendar bo jasno, da bo Bruselj nadzoroval, ali Nizozemska zdaj prilagaja pokojninske zakone na teh točkah evropskemu pravu.