Nemčija očitno ni enotna s francoskim predsednikom Macronom, ki je na začetku tega tedna pozival k Natu brez Združenih držav. Nemški zunanji minister Heiko Maas in kanclerka Angela Merkel sta opozorila pred podkopavanjem Nata. Brez Združenih držav se Nemčija in Evropa ne moreta dovolj zaščititi, so sporočili. Vendar pa se nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer v glavnem strinja z Macronom.
Nemški politiki so se odzvali na kritične besede francoskega predsednika Emmanuel Macrona v intervjuju za The Economist, v katerem je NATO označil kot "mrtvo možgane". Po Macronovih besedah primanjkuje koordinacije med državami članicami, zaradi česar ni mogoče ukrepati, kadar je to potrebno. Obtožil je Združene države, da delujejo po svoje, brez posvetovanja z Evropejci.
Maas in Merkel podpirata Macronov poziv k krepitvi evropske obrambne zmožnosti, a kot del Nata in ne namesto njega. Nemška ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) pa je na isti valovni dolžini kot francoski predsednik. Želi namreč pokazati, da je nemška obrambna politika potrebna prenove. AKK je poleg funkcije predsednice CDU tudi nemška obrambna ministrica.
Nemčija se je po drugi svetovni vojni predvsem zadržala na obrobju Nata. AKK pa želi nemško obrambo postaviti bolj v ospredje. Letos je prevzela položaj po Ursuli von der Leyen, ki je postala predsednica Evropske komisije. AKK želi med drugim ustanoviti nacionalni varnostni svet. Prav tako meni, da mora država nameniti več sredstev za obrambo.
Njene načrte doslej doma sprejemajo precej reserve. Kritiki menijo, da je tako korenita sprememba tečaja v domeni kanclerke. Vendar očitno Merkelova in AKK nista na isti valovni dolžini. AKK želi, da Nemčija prevzame bolj aktivno vlogo na področju nacionalne in globalne varnosti. Zato želi izkoristiti predsedovanje EU v drugi polovici leta 2020, da okrepi evropsko vejo znotraj Nata.
Nemška ministrica sedaj poziva tudi k ustanovitvi Evropskega varnostnega sveta, v katerem bi moral biti tudi Velika Britanija, ne glede na izid morebitnega izstopa iz Evropske unije. Dejstvo, da visoka nemška političarka in predsednica stranke javno zagovarja nemško obrambno politiko v evropskem ospredju, jasno kaže, da Berlin razmišlja o novi, samostojni nemški poziciji v takšnih razpravah.
Annegret Kramp-Karrenbauer se torej v obrambnih zadevah postavlja kot zaveznik Macrona, stran od Merklove. Pred dobrim letom je bila AKK s strani Merklove izpostavljena kot nova predsednica stranke in s tem tudi kot bodoča kanclerka. Njena priljubljenost pa je v preteklem letu močno upadla. Tudi znotraj lastne stranke je klic po odstavitvi Kramp-Karrenbauerjeve vse glasnejši. Možnost, da bo kmalu nasledila Merklovo kot kanclerka, upada.
Kanclerka Angela Merkel je ZDA zagotovila, da bo njena država še naprej podpirala upravljanje mednarodnih kriz. Obiskala je ameriškega zunanjega ministra Mikea Pompea v Berlinu in ga prepričala, da Nemčija želi ostati aktivna pri reševanju mednarodnih konfliktov. Kot primere je navedla spore v Afganistanu, Siriji, Libiji in v Ukrajini.