Vodja britanske Brexit stranke Nigel Farage noče več odstopiti v še več volilnih okrožjih v prid konservativcem premierja Borisa Johnsona. To so od njega zahtevali podporniki konservativcev.
V ponedeljek je napovedal, da njegova stranka ne bo nastopila v 317 volilnih okrožjih, kjer so konservativci zmagali na prejšnjih državnozborskih volitvah. To bi lahko olajšalo dosego parlamentarne večine konservativcev in omogočilo potrditev Johnsonovega dogovora o Brexitu.
Farage in Johnson se oba trudita pridobiti glasove volivcev, ki so za Brexit. Bogati podpornik Brexita Arron Banks je ta teden izvajal pritisk na Faraga, naj ne zavira Johnsona, saj bi to lahko koristilo opozicijski laburistični stranki. Farage je poudaril, da še vedno želi, da njegova Brexit stranka osvoji lastne sedeže na račun Labour, da bi lahko podprli brexitske zagovornike v spodnjem domu parlamenta in s tem prisilili Johnsona, da uresniči svojo obljubo o izstopu Združenega kraljestva iz EU.
Konservativna stranka premierja Johnsona je v nedavni javnomnenjski anketi pridobila na priljubljenosti. Podporo ji je izrazilo 43 odstotkov anketirancev, kar je tri odstotne točke več kot na prejšnji anketi. Največja opozicijska stranka Labour ostaja pri 30 odstotkih.
Anketa je bila izvedena po tem, ko je Brexit stranka sporočila, da v volilnih okrožjih, kjer so konservativci zmagali leta 2017, ne bo imela kandidatov. S tem želijo preprečiti razdrobljenost glasov podpornikov Brexita in s tem omogočiti opoziciji prevzem sedeža v tem okrožju.
Logično je, da se je podpora Brexit stranki zmanjšala. V anketi jo je podpiralo 5 odstotkov anketirancev, kar je tri odstotne točke manj. Proevropski Liberalni demokrati so ostali na 15 odstotkih.
Britanske ankete načeloma niso vedno zanesljive. Po mnenju opazovalcev globoke delitve znotraj strank in volilnih okrožij glede izstopa iz EU močno otežujejo natančno merjenje javnega mnenja.
Drugo veliko vprašanje je, kako pomembne volivci smatrajo teme, ki niso povezane z Brexitom. Med volitvami leta 2017 je bilo jasno, da je pomen Brexita precenjen.
To je lahko spet tako, kar pomeni, da utegne igrati vlogo dejstvo, da je vodja Labour Jeremy Corbyn predstavil precej levo usmerjen program, ki vključuje višje davke za bogate in nacionalizacijo državnih podjetij. Poleg tega si Zelena stranka, podobno kot drugje po EU, prizadeva predvsem, da bi bile razprave osredotočene na podnebje in okolje. Na Škotskem pa škotski nacionalisti močno pritiskajo za referendum o škotski neodvisnosti.