Doslej je bila med volilno kampanjo očitna predvsem želja Labourja, da se izogne jasnim in dokončnim izjavami, medtem ko večina britanskih volivcev že obžaluje referendum o Brexitu. Tako konservativci kot Labour se zdi, da se temu vprašanju izogibajo, čeprav je Brexit imel pomembne posledice za britansko gospodarstvo in družbo.
Namesto tega se obe stranki osredotočata na notranje zadeve, kot so stroški življenjskih potrebščin, zdravstvo in priseljevanje. Odsotnost debate o Brexitu je privedla do obtožb o "zaroti molka" okoli ene od najbolj korenitih političnih sprememb v sodobni britanski zgodovini.
Nedavne raziskave kažejo, da večina britanskih volivcev zdaj obžaluje referendum iz leta 2016, na katerem je ozka večina glasovala za izstop iz EU. Mnogi volivci se počutijo prevarane zaradi tedanjih obljub in obžalujejo gospodarske ter družbene posledice Brexita.
To stališče potrjuje tudi dejstvo, da se je Velika Britanija od izstopa iz EU soočila z znatnimi trgovinskimi ovirami in upadom gospodarske rasti. Vendar pa ostajajo trajne posledice Brexita kompleksna in v veliki meri prezrta tema, kljub temu da se država pripravlja na novo politično usmeritev.
Keir Starmer in njegova stranka Labour so izrazili, da ne nameravajo zahtevati pogajanj z Brusljem za ponovni vstop v EU. Namesto tega želi Labour izboljšati vezi z EU in si prizadeva za tesnejše gospodarsko ter diplomatsko sodelovanje.
Ta pragmatični pristop naj bi preprečil nadaljnje razdeljenosti in poskušal združiti različne interese. V tem smislu se Starmer sooča z zapuščino svojega predhodnika Jeremyja Corbyna, ki je Labour več let vodil na neodločni in negotovi evropski poti.
Inštitut za vlado poudarja, da ima Brexit še vedno velik vpliv na vsakdanje življenje v Veliki Britaniji. Od trgovinskih ovir do kadrovskih težav v različnih sektorjih se posledice Brexita še naprej odražajo.
Prevoz blaga za uvoz in izvoz ostaja zmeren kaos, številne panoge, kot je kmetijstvo, pa se soočajo z velikim pomanjkanjem delovne sile, saj poceni "tuj delavci" iz vzhodnoevropskih držav, članic EU, ne smejo več vstopiti v državo.
Prihajajoče volitve bodo verjetno sprožile pomembne politične premike v Veliki Britaniji, pri čemer bo Labour prevzel oblast od konservativcev. Glavno vprašanje bo, ali bodo konservativni toriesi po letih političnega nihanja (štirje premierji v petih letih) skoraj popolnoma izginili. Tudi majhne, izrazito proevropske stranke (LibDem, Zeleni, Rejoin) bi lahko pridobile veliko podporo.