Eden bolj opaznih ukrepov je načrtovana rez £100 milijonov na projektih naravi prijaznega kmetijstva, ki jih financira ministrstvo za okolje, hrano in podeželje (Defra). Kmetijski proračun bi moral dejansko znašati £2,4 milijarde letno, vendar se zaradi trenutnih gospodarskih razmer pričakuje znižanje te vsote.
Značen del britanskih kmetov je zaskrbljen zaradi vpliva teh rezov na prakse naravi prijaznega kmetijstva. Veliko teh projektov je usmerjenih v spodbujanje biotske raznovrstnosti, izboljšanje zdravja tal in zmanjšanje vpliva kmetijstva na okolje. Odločitev o znižanju sredstev za te projekte številni vidijo kot korak nazaj za trajnostne kmetijske pobude, ki so bile v preteklih letih spodbujane.
Trenutno stanje britanskega kmetijstva je že tako zaskrbljujoče. Sektor se sooča s padcem dobičkonosnosti, predvsem zaradi izpada poceni delovne sile iz vzhodne Evrope po brexitu. Pred tem je lahko veliko britanskih kmetov računal na začasne sezonske delavce iz držav, kot sta Poljska in Romunija, vendar je ta tok delovne sile po izstopu iz EU v veliki meri zastal.
Zaradi tega se kmetje spopadajo s pomanjkanjem osebja, kar je upočasnilo žetev in proizvodnjo. Poleg tega so izvozna vrata v države EU, kamor je šel velik delež britanskega kmetijskega blaga, znatno otežena zaradi novih uvoznih dajatev in carinskih postopkov.
To gospodarsko zastoje in upad kmetijskega sektorja so v veliki meri pripisali brexitu. Proti temu tudi voditelji levosredinske Labour stranke niso izrazili nasprotovanja, kljub številnim protestom. Čeprav danes večina Britancev obžaluje svoj pro-brexit referendum, premier Starner ne namerava tega razveljaviti.
Prejšnje obljube o dodatni podpori kmetom se zaradi trenutne gospodarske krize zdijo manj pomembne. Med kampanjo za brexit so kmetom obljubljali, da ne bodo prejeli manj kot v EU, vendar se v praksi izkaže, da vlada težko izpolnjuje te obljube. Načrtovane reže v kmetijski proračun skupaj z izzivi, ki jih prinaša brexit, kmetom vse bolj otežujejo preživetje.