Imenovanje Jeppeja Bruusa za "tripartitnega ministra" poudarja pomen, ki ga danska vlada pripisuje uspešni izvedbi podnebnega dogovora. Bruus je znan po svojem odločenem pristopu in izkušnjah z zahtevnimi političnimi zadevami. Novi "tripartitni superminister" je tako postavljen nad ostale ministre, kar je v nekem smislu primerljivo s položajem podnebnega komisarja znotraj Evropske komisije.
Podnebni dogovor je rezultat intenzivnih pogajanj med dansko vlado in različnimi deležniki. Načrt vključuje niz ukrepov, ki so usmerjeni v zmanjšanje emisij CO2 v kmetijstvu in živinoreji, sektorjih, ki so odgovorni za znaten delež emisij toplogrednih plinov.
Hkrati mora kmetijski sektor doživeti preobrazbo proti bolj trajnostnim praksam. Danski parlament mora dogovor še potrditi letos jeseni.
Eden najbolj vidnih ukrepov je uvedba novega davka na CO2 za kmetijska podjetja. Ta davek naj bi spodbudil podjetja, da zmanjšajo svoje emisije in vlagajo v bolj zelene tehnologije in prakse.
Poleg tega dogovor predvideva morebitno zmanjšanje mlečne in živinorejske panoge. To lahko pomeni, da bo nekaterim živinorejskim gospodarstvom naložena omejitev dejavnosti ali celo zaprtje, odvisno od njihovega vpliva na okolje. Ta del načrta je še predmet razprav.
Drug pomemben element podnebnega dogovora je načrt za preoblikovanje delov obstoječih kmetijskih površin v gozdove in naravne površine. V prihodnjih desetletjih bodo večja območja kmetijskih zemljišč zasajena z gozdovi, kar bo prispevalo tako k zadrževanju CO2 kot tudi k biotski raznovrstnosti in ohranjanju narave.
Reakcije na imenovanje Bruusa in ustanovitev novega ministrstva so mešane. Nekateri analitiki in deležniki so optimistični ter to vidijo kot pomemben korak k zeleni prihodnosti. Drugi, zlasti znotraj kmetijskega sektorja, izražajo zaskrbljenost glede gospodarskih učinkov predlaganih ukrepov, kot sta davek na CO2 in zmanjšanje živinoreje. Bojijo se, da bodo bremena predvsem na plečih kmetov, kar lahko vodi do napetosti med različnimi strankami.