Danska je kot zadnja evropska država odobrila potek gradnje plinovoda Nord Stream 2. S tem se zdi, da je zadnja geopolitična ovira za popolno izgradnjo nove plinovodne cevi skozi Baltsko morje, ki bo oskrbovala zahodnoevropske države z ruskim zemeljskim plinom, odpravljena. Druga potrebna dovoljenja drugih držav in institucij so bila že pridobljena. V teku so še različni pravni postopki, a ti ne morejo več preprečiti projekta.
Nord Stream 2 bo dolg 1200 kilometrov in bo Rusijo preko Baltskega morja povezal z Nemčijo. Plinovod poteka skozi danska pa tudi finska in švedska voda. Danska je zdaj zadnja država, ki je izdala vsa potrebna dovoljenja. Odobrena pot ni bila tista, ki jo je izbral Nord Stream 2, ampak je bila določena pot, ki je 8 kilometrov daljša, da bi omejili vpliv na okolje in pomorstvo.
Že pred koncem leta naj bi prvi plin stekel po Nord Stream 2 proti zahodu. Dela na plinovodu v ruskih, finskih in švedskih vodah so že končana, prav tako so dela na nemškem delu večinoma zaključena.
Projekt ruskega državnega podjetja Gazprom je skupni projekt s petimi evropskimi energetskimi podjetji, med njimi Engie in Shell. Gradnja te nove plinske poti proti zahodni Evropi je bila dolgo predmet razprav. V nekaterih evropskih državah je plinovod sporen, ker naj bi Evropa zaradi njega postala bolj odvisna od ruskega plina. Vendar pa ga močno podpirajo države, kot so Nemčija, Nizozemska in Avstrija.
Združene države Amerike so se prav tako vmešale v razpravo in so že prej letos grozile s sankcijami proti podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji. ZDA se bojijo večjega ruskega vpliva v zahodnoevropskih državah. Zaradi plinovoda Gazprom ni več izključno odvisen od obstoječega plinovoda skozi Ukrajino, ki bi lahko prekinil dobavo v države EU. Z Ukrajino ima Rusija že leta spore.