Danska vlada je naredila prelomni korak in predstavila načrt postopnega uvajanja CO2-davka na pridelavo hrane. S tem bo Danska prva država na svetu, ki bo uvedla poseben davek, namenjen onesnaževanju zraka in tal zaradi kmetijstva.
V Danski se o takšnem koraku razpravlja že vrsto let. Danske kmetijske organizacije nasprotujejo previsokim davkom in zahtevajo kompenzacije. Ukrep ima široko podporo različnih ministrov v danski vladi in bo obravnavan v parlamentu po poletnem premoru.
CO2-davek, ki bo postopoma uveden od leta 2030 dalje, je namenjen drastičnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov s strani kmetijskega sektorja. Načrt vključuje specifične davke, zlasti na meso in mlečne izdelke. Cena mletega mesa in govejega mesa bo zato znatno narasla, kar je po mnenju strokovnjakov nujno za doseganje okoljskih ciljev Danske.
Trojstranski dialog, znan kot 'zelena trojka', ima ključno vlogo v tem procesu. Skupino sestavljajo predstavniki danske vlade, kmetijskih in naravovarstvenih organizacij, podeželskih občin ter potrošniških združenj. Skupaj so dosegli soglasje glede CO2-davka, pri čemer so upoštevali tudi ekonomske posledice za kmetijstvo in širšo skupnost. Izid pogajanj velja za zgodovinski trenutek.
Poleg CO2-davka Danska uvaja tudi nacionalni zemljiški sklad v vrednosti približno milijardo evrov. Namen sklada je odkupi nizko ležečih kmetijskih območij, ki bodo predelana v nove gozdove.
Čeprav obstaja široka podpora za predlagane ukrepe, se oglašajo tudi kritični glasovi. Nekatere zelene organizacije opozarjajo na pomanjkanje hitrosti izvedbe in omejen doseg načrtov. Nekateri poudarjajo, da preveč denarja še vedno odteka v intenzivno živinorejo, kar po njihovem nasprotuje podnebnim ciljem.
Kmetijske organizacije in podeželske občine so prav tako zaskrbljene. Bojijo se, da bodo manjši kmetje finančno utrpeli in da bodo izgubljena delovna mesta v kmetijstvu. Vlada pa je zagotovila, da bodo sprejeti ukrepi za kompenzacijo gospodarskih posledic in podporo prehodu na trajnostno kmetijstvo.
Prihajajoče razprave v parlamentu bodo pokazale, kako bodo načrti pravzaprav uresničeni in kateri dodatni ukrepi so potrebni za pravičen in učinkovit prehod k trajnostnemu kmetijskemu sektorju.
