Obstajajo pa velike razlike med sektorji. Živinoreja ima večje dolgove v primerjavi na primer s pridelavo poljščin. Prašičerejci imajo pogosto višje proizvodne stroške in so pod večjim pritiskom zaradi nihajočih tržnih cen. Po drugi strani imajo poljščine nižje stroške in stabilnejše donose.
Kar zadeva stanje dolgov v kmetijstvu, od leta 2018 opažamo zmanjšanje skupnih dolgov. Lani je skupni dolg znašal 263 milijard kron, kar je znatno manj v primerjavi z rekordnim letom 2010, ko je dolg znašal 355 milijard kron. Ta upad je predvsem posledica nizkih obrestnih stroškov in refinanciranja fiksnih posojil z variabilnimi obrestnimi merami. Zaradi tega lahko številna kmetijska podjetja znižajo stroške obresti in zmanjšajo svoje dolgove.
Letni pregled zvišanih dohodkov prihaja za dansko kmetijstvo in živinorejo v neugoden čas. Na politični ravni se trenutno razpravlja o višini prihodnje davščine na CO2 za kmetijske proizvode. Ta nova dajatev naj bi zmanjšala onesnaževanje zraka in vode ter omejila vpliv na podnebje.
Čeprav se ta CO2-davek iz ekološkega vidika šteje za nujnega, ta ukrep v kmetijskem sektorju izziva odpor. Kmetje pravijo, da bo to povečalo njihove proizvodne stroške in oslabilo njihovo pozicijo. Kmetijske organizacije zahtevajo popolno odškodnino za prihodnje zmanjšanje vrednosti kmetijskih zemljišč in za podjetja, ki bodo morala zmanjšati obseg poslovanja.
Kritiki opozarjajo, da kmetijstvo in živinoreja v zadnjih desetletjih niso veliko storili za varstvo okolja in obnovo narave, kar jim je omogočilo, da so zgradili in povečali svoje premoženje. Po njihovem mnenju nove številke kažejo, da bodo kmetje zlahka lahko plačali novi CO2-davek.