Po ocenah Univerze v Wageningenu znaša srednji dohodek za celoten kmetijski sektor približno 109.000 evrov na delovno mesto. To je 10.000 evrov oziroma 8 % manj kot lani, a še vedno 20.000 evrov več kot povprečje v zadnjih petih letih.
Tako kot leta 2023 so tudi letos velike razlike med posameznimi panogami. Predvsem naj bi se dohodki prašičerejcev precej zmanjšali, in sicer za 195.000 evrov oziroma skoraj 50 % na 210.000 evrov. Povprečni prihodek se je znižal za 17 % zaradi povečane proizvodnje v Evropi, predvsem zaradi cenovnih razlogov.
Konkreten padec je doživel dohodek rejcev prasnic, in sicer za 315.000 evrov na 230.000 evrov na neplačano delovno mesto. Razlog so bile nižje cene odojkov po lanskoletnem zgodovinskem vrhuncu. Poleg tega so strokovnjaki izračunali padec dohodka za 274.000 evrov (
Promotion
Tudi povprečni dohodek rejcev nosnic naj bi se leta 2024 verjetno znižal. Raziskovalci navajajo zmanjšanje za 45.000 evrov na 230.000 evrov v primerjavi z lani. Ključni razlog so cene jajc, ki so bile nižje za 5 %, a so ostale na zelo visoki ravni. Globalna ponudba jajc je redka, saj je ptičja gripa v številnih državah razširjena, kot so navedli kot razlog.
Poleg tega naj bi povprečni dohodek rejcev mlečnih živali po ocenah znanstvenikov letos narasel za 9.000 evrov, na ocenjenih 78.000 evrov. To bi presegel povprečje za obdobje od 2019 do 2023 za 11.000 evrov.
Rast je predvsem posledica višjih cen mleka zaradi ponudbe in boljših donosov za tele in zaklajne govedi. To je več kot nadomestilo višje stroške za zgradbe, stroje, orodja, odvoz gnoja, kredite in zdravje živali.
Tudi leta 2024 so se dohodki poljedelcev v različnih panogah razvijali različno. Po ocenah ekonomistov iz Wageningena kmetje verjetno zaslužijo povprečno 90.000 evrov. To bi pomenilo izgubo 23.000 evrov v primerjavi z lanskim rezultatom.
Glavni navedeni razlog so nižje proizvajalske cene za poljščine. Nasprotno naj bi se dohodek pridelovalcev rastlin v rastlinjakih leta 2024 povečal za 15.000 evrov na približno 320.000 evrov. Raziskovalci navajajo, da izboljšanje izvira predvsem iz nižjih stroškov energije v primerjavi s preteklimi leti.