V Veliki Britaniji je Tom Watson, namestnik vodje Labourjeve stranke, povsem nepričakovano napovedal svoj odstop. Na parlamentarnih volitvah 12. decembra se ne bo potegoval za poslanski sedež. Njegov odhod velja za izgubo zmernega krila znotraj Laboura.
Watson je veljal za vodjo skupine, ki se je postavila proti načrtovanemu britanskemu odhodu iz EU. S tem je prav tako veljal za nasprotnika vodje stranke Jeremyja Corbyna. Mnogi zmerni člani stranke so ga videli kot tistega, ki bi moral omejevati fanatično levo Corbynovo frakcijo.
Tom Watson je v svojem odstopnem pismu vodji stranke Jeremyju Corbynu zapisal, da zapušča politiko "zaradi osebnih, ne zaradi političnih razlogov." Watson je septembra preživel poskus kritikov, da bi ga na strankarskem kongresu odstranili iz igre. "Corbynisti" so želeli popolnoma ukiniti njegovo funkcijo znotraj stranke. Ta predlog je bil nazadnje umaknjen.
Znotraj levega Laboura obstaja veliko razhajanj glede možnega izstopa iz Evropske unije. Watson je pripadal krilu, ki si je želelo, da stranka zavzame izrazito protibrexitsko stališče, a je v tem boju na koncu izgubil. Njegov odhod britanski mediji označujejo kot izgubo zmernega glasu Laboura. Britanski misleci opozarjajo, da Labour sedaj tvegajo, da bodo mladostni volivci, naklonjeni Evropi, množično izbrali Liberalne demokrate ali Zelene.
Uradno brexit stališče Laboura je manj odločeno kot stališča drugih strank. Corbynova stranka želi EU-pogodbo Borisa Johnsona zavreči in z EU skleniti drugo, manjšo Brexit-pogodbo. Rezultat takšnih pogajanj z EU bi nato v referendumu dali na odločitev britanskim volivcem. Ti bi morali s sprejetjem ali zavrnitvijo takšne Labourove EU-pogodbe dobiti tudi možnost, da ostanejo v EU. Toda ni jasno, za kateri scenarij bo vodja stranke Corbyn vodil kampanjo, zato britanski volivec še vedno ne ve, kaj lahko od Laboura pričakuje.
Corbyn trdi, da bo njegova stranka na teh parlamentarnih volitvah nastopila, da bi zmagala z lastno Labour večino. Pred volitvami noče sklepati koalicije z Liberalnimi demokrati ali drugimi. Vodja Liberalnih demokratov Jo Swinson je ob začetku volilne kampanje že dejala, da njena stranka ne namerava pomagati Corbynu do oblasti. Corbyn in Swinson nista povedala, kaj bosta naredila, če po volitvah nobena stranka ne bo imela lastne večine in bo potrebna britanska dvostrankarska vlada.
Watson ni edini britanski politik, ki se zdaj obrača od politike ali svoje stranke. Tako pri konservativcih kot pri Labouru je desetine poslancev, ki se ne bodo več potegovali za poslanska mesta. Mnogi med njimi so kritizirali, kot so jo poimenovali, pokvarjeno in sovražno vzdušje, ne le znotraj lastnih političnih skupin, ampak tudi med volivci in strankarskimi kolegi.
Tudi med sovražniki EU v nekdanji stranki UKIP in v Faragovi Brexit stranki se je razplamtel odprt boj, nekdanji zavezniki in strankarski člani so obtoženi in javno ponižani. Pred kratkim je odstopil tudi vodilni predstavnik konservativcev na Škotskem.
John Bercow je po odhodu z mesta predsednika britanskega parlamenta kritiziral načrtovani odhod svoje države iz EU. Brexitu je v pogovorih s tujimi novinarji rekel, da je to "največja povojna napaka" njegove države. Bercow je moral kot predsednik ostati nevtralen med politično krizo okrog brexita. Brexiteers so pogosto očitali, da je podpiral njihove nasprotnike. Bercow trdi, da je kot predsednik ostal nepristranski in da je branil pravice parlamenta.