Evropska komisija meni, da mora nizozemsko kmetijstvo resno zmanjšati izpuste okoljsko škodljivih snovi, kot sta dušik in amonijak. V nasprotnem primeru Nizozemska tvegala, da ne bo spoštovala mednarodnih okoljskih in podnebnih sporazumov, kot sta Pariški podnebni sporazum in Okvirna direktiva o vodah.
To izhaja iz priporočil, ki jih je Evropska komisija nedavno dala Nizozemski v zvezi z izdelavo Nacionalnega strateškega načrta. V takšnem NSP mora Nizozemska kasneje letos Bruslju sporočiti, kako bo Haag uresničil nove cilje EU za okolje (»Zeleni dogovor«) skupne kmetijske politike (SKP).
V prihajajočih mesecih bo Evropska komisija predstavila plaz konkretnih predlogov za Zeleni dogovor, predvsem junija. Komisija bo preverila tudi, kaj je za posamezne države dosegljivo. Države, ki morajo narediti korak naprej, lahko računajo na dodatna sredstva EU. Kmetje pri tem (še?) niso obvezani spremeniti načina poslovanja, temveč jih naj bi s subvencijami in nagradami spodbudili k temu.
Promotion
Osredotočenost je predvsem na strategijo od kmeta do vilice in ohranjanje biotske raznovrstnosti s cilji za več ekološkega kmetijstva in kmetijskih pokrajin ter za polovico zmanjšati uporabo škodljivih pesticidov v desetih letih.
Bruselj opozarja ministrico za kmetijstvo in naravne vire Carolo Schouten na povečano uporabo umetnih gnojil in gnoja ter izpuste toplogrednih plinov (metan in dušikov oksid). Ti izpusti so na Nizozemskem na hektar kmetijske zemlje štirikrat večji od povprečja EU, predvsem na peskovitih tleh.
Poleg tega Nizozemska ne spoštuje dovolj pravil za preprečevanje onesnaževanja vod. Intenzivna raba podeželja v kmetijstvu je povzročila znižanje podtalnice, še posebej v šotnih območjih. Zato je sposobnost podeželja, da deluje kot goba, »znatno zmanjšana«.
"Zaradi podnebnih sprememb bo Nizozemska pričakovano toplejša in bolj mokra z bolj pogostimi poletnimi sušami in naraščajočo gladino morja. Veliko teh izzivov je že zdaj opaznih. Hude suše so v zadnjih 3 letih povzročile znatno gospodarsko škodo."