Novoizbrani predsednik Evropske ljudske stranke (EPP), Donald Tusk, pravi, da bo skupina uglednih 'modrecev' ocenila članstvo madžarske vladne stranke Fidesz v EPP. Ugledni krščanski demokrati bodo pred koncem leta pripravili poročilo. »Nato bom začel intenzivne posvete in konec januarja bomo sprejeli odločitev,« je dejal Tusk.
Tusk je v govoru na kongresu EPP v Zagrebu ostro napadel »politične populiste, manipulatorje in avtokrate«. Madžarskega premierja Viktorja Orbána ni imenoval neposredno, vendar je bilo jasno, da je bilo njegovo sporočilo namenjeno trnu v peti EPP.
Stranka Fidesz je bila začetek tega leta začasno suspendirana iz EPP pred evropskimi volitvami zaradi vztrajne protievropske kritike madžarskega premierja Viktorja Orbána. Prav tako je bilo v številnih državah EU kritik glede načina, kako je stranka Fidesz madžarsko državo več ali manj spremenila v enopartijsko državo.
V EPP nekateri izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne odstranitve Orbána iz evropske strankarske družine. Bojijo se, da bi ga to potisnilo v objem skrajnežev, hkrati pa bi EPP izgubila tudi dvanajst sedežev, ki jih Fidesz trenutno zaseda v Evropskem parlamentu.
Poljak Donald Tusk je bil zadnjih pet let predsednik Evropskega sveta in je vodil vrhove predsednikov in premierjev. Kot predsednika EU ga bo zamenjal belgijski liberalni nekdanji premier Michel.
Nekdanji poljski premier se je v zadnjih letih zavzemal za evropsko zadevo in mnogi upajo, da bo to strast uporabil tudi za vodstvo EPP na novi poti. EPP je največja politična skupina v Evropi, a je zaradi vzpona populističnih in skrajnih strank izgubila nekaj glasov.
Gostitelj kongresa EPP je bil hrvaški premier Andrej Plenković. V uvodnem govoru se je skliceval na sporno odločitev o nevstopanju Severne Makedonije in Albanije. To je označil za »žalostno napako«. V prihodnjih šestih mesecih, ko bo Hrvaška opravljala rotirajoče predsedstvo EU, lahko svoja besedila tudi podpre.
Plenkovića je podprlo okoli šest držav (Avstrija, Poljska, Slovaška, Češka, Slovenija in Italija). Zunanji ministri teh šest držav niso proti reviziji postopka pristopa, kar je razlog, da je francoski predsednik Macron blokiral pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo.