Sedem najbogatejših zahodnih industrijskih držav in Evropska unija želijo zagotoviti, da lahko Ukrajina kljub ruski invaziji ostane pomemben izvoznik žita. Trenutno je v ukrajinskih pristaniščih, predvsem v Odessi, shranjenih več kot 25 milijonov ton žita, vendar ga zaradi vojne ni mogoče prevažati.
Evropska unija je carinske službe štirih držav EU, sosednjih Ukrajini (Slovaška, Poljska, Romunija in Madžarska), pozvala, naj dajo prednost obravnavi ukrajinskih prevozov. EU je že pred tem odločila, da začasno odpravi vse carine na uvoz ukrajinskih izdelkov.
Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je na začetku srečanja G7 opozorila na prehransko krizo, zlasti v Afriki in na Bližnjem vzhodu, kot posledico vojne. Sedem najbogatejših demokracij na svetu je zdaj dolžno, da teh držav ne pusti na cedilu, je dejala. Nemčija je trenutno rotirajoča predsedujoča skupini G7.
Srečanje ministrov za kmetijstvo skupine G7 poteka ta konec tedna prav tako v Stuttgartu. Minister Cem Özdemir je znova obtožil Rusijo, da lakoto uporablja kot orožje. Skupaj z EU in evropskimi partnerji države G7 iščejo alternativne prevozne poti za ukrajinsko žito – po kopnem, z železnico ali po Donavi, je izjavil Özdemir za Deutschlandfunk.
Ker vlaki v Ukrajini vozijo po širši tirovni širini, je na mejnih prehodih sosednjih držav potrebno vse pretovarjati. To vodi do zastoj in zamud. EU je evropske prevoznike pozvala, naj pošljejo dodatno pretovorno opremo in tovorne kontejnere.
Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal rekordno letino in povečanje izvoza. Po predhodnih ocenah bi lahko pridelek žita dosegel 130 milijonov ton, vključno z 87 milijoni ton pšenice, kar je rekord. To Rusiji ne omogoča samo enostavnega zadovoljevanja lastnih potreb, temveč tudi povečanje dobav na svetovni trg za svoje partnerje, je dejal Putin.
Ukrajina obtožuje Rusijo, da plenijo ukrajinske žitne silose in kradejo kmetijske proizvode.