Združene države Amerike in Kanada so sklenile dogovore za primer, če se v njihovi državi pojavi afriška prašičja kuga. Do zdaj te bolezni prašičev še ni bilo.
Pred dvema letoma so ZDA, Kanada in Mehika že podpisale sporazum, da ob odkritju prvega primera takoj zaprejo meje za vse izvoze prašičev.
Ker se afriška prašičja kuga po svetu vse bolj širi, postajajo tudi komercialni interesi (prašiči) mesne industrije vse večji. Tako ZDA kot Kanada imata zelo velike izvozne sektorje prašičjega mesa. V preteklem obdobju sta oba prav tako imela koristi od velikega povpraševanja s strani Kitajske.
Poleg tega je pandemija koronavirusa med bolnim osebjem v klavnicah jasno pokazala, da dolgotrajna popolna zaustavitev uvoza in izvoza ni neskončno vzdržna.
Kanada in ZDA sta sporazum o afriški prašičji kugi zdaj razširili z določili za primer, če bi bolezen bila odkrita pri divješih svinjah, a še ne v profesionalnih prašičjih farmah. V tem primeru se izvoz zaustavi, vendar se po skupnih inšpekcijskih pregledih fazno nadaljuje.
Severnovzhodne države bodo prav tako uporabile koncept 'regionalizacije', ki se zdaj uporablja pri (delnem) nemškem ponovnem odpiranju izvoza prašičjega mesa v nekatere azijske države. ZDA in Kanada bosta zdaj svoje zelo obsežno obmejno območje razdelili na regije.
V Kanadi prašičji mesni sektor predstavlja več kot 100.000 delovnih mest in prihodke v višini 24 milijard dolarjev. Kanada je tretja največja izvozna država prašičjega mesa: leta 2020 je izvozila 1,4 milijona ton (5 milijard dolarjev) v 93 držav.
Združene države so leta 2019 na trg poslale več kot 129 milijonov prašičev z vrednostjo preko 22 milijard dolarjev, skoraj četrtino pa za izvoz. Ta sektor v ZDA zagotavlja več kot pol milijona delovnih mest.