Odločitev označuje novo poglavje v več kot štirideset let trajajočem oboroženem konfliktu zaradi avtonomne kurdske regije, delno na turškem ozemlju.
PKK je potrdila, da bo prenehala z oboroženim odporom in organizacijo razpustila. Odločitev je rezultat dolgotrajnih notranjih razprav in odziv na spreminjajoče se razmere v regiji. PKK namerava sedaj usmeriti svojo dejavnost v politični boj, čeprav so podrobnosti o tem skope.
Odločitev o spuščanju orožja je bila deloma vplivana tudi z zahtevkom ustanovitelja Abdullaha Öcalana, ki je zaprt od leta 1999. Preko mediatorjev naj bi pozval PKK k dokončnemu prenehanju oboroženega upora.
PKK priznava, da njihova oborožena kampanja v trenutnem geopolitičnem okolju ni več izvedljiva. V to so vplivale tudi spremembe znotraj kurdskih skupnosti v Siriji in Iraku, zaradi česar se je gibanje moralo prilagoditi svoji strategiji.
Turška vlada na napoved doslej ni uradno odgovorila. Prejšnji poskusi pogajanj so pogosto naleteli na ovire, kar ustvarja negotovost glede morebitnega odziva Ankare na to novo dogajanje. Prav tako ni jasno, ali bo to vodilo do pogovorov o širših kurdskih pravicah.
Pričakuje se, da bo odločitev PKK vplivala na druge kurdske skupine v regiji. Vendar pa ni znakov, da bi se druge milice v kratkem času pridružile tej potezi. Posledično bo vpliv odločbe omejen na samo PKK, medtem ko so širši učinki na kurdsko zadevo še nepredvidljivi.
PKK je napovedala, da se želi preoblikovati v politično organizacijo in svojo borbo odslej nadaljevati s pomočjo miroljubnih političnih sredstev. Kako bo ta preobrazba potekala in pod čigavim vodstvom, ostaja nejasno. PKK ni podala konkretnih podrobnosti o strukturi ali ciljih nove politične veje. V svoji izjavi je PKK pozvala mednarodno skupnost, naj prevzame vlogo pri varovanju kurdskih pravic. Ta element je posebej omenil Financial Times, drugih virov pa zaenkrat ni, ki bi to potrdili.