Mednarodno žitno združenje (IGC) je odločno obsodilo rusko vojno proti Ukrajini in izrazilo solidarnost z Ukrajino. Neodvisna organizacija držav izvoznic žita je Moskvo pozvala, naj takoj preneha z vsemi vojaškimi operacijami in umakne svoje sile.
Očitno pro-ukrajinsko stališče postavlja Žitno združenje v finančno težaven položaj. Zaradi velikega deleža Rusije v svetovnem izvozu pšenice, ječmena in sončnic ima Rusija velik prispevek k IGC. Izključitev Rusije bi verjetno povzročila znatne izgube prihodkov. Uravnoteženja pridelka in ponudbe IGC so mednarodno priznana kot pomembna podlaga za odločitve politikov in trgov.
IGC je prav tako pozval vse druge države, naj ohranijo odprte kmetijske trge in ne uvedejo izvoznih omejitev. Ukrajinski minister za kmetijstvo Mykola Solskyi je pojasnil, da zaradi spopadov ni mogoče uporabljati približno 3,5 milijona hektarjev kmetijske zemlje. Zato je malo verjetno, da bodo ta območja vplivala na pridelavo v letu 2022.
Ukrajinski minister je s svojim litovskim kolegom Kestutisom Navitskasom razpravljal o izvozu kmetijskih proizvodov po železnici prek Poljske do litovskih Baltskih pristanišč. Takšen transport ne bi prinesel le prednosti novega prodajnega kanala za Ukrajince, ampak bi prazni vlaki na poti nazaj lahko prevažali gorivo in umetna gnojila. V času miru Ukrajina 98 odstotkov svojega kmetijskega izvoza dostavi preko pristanišč ob Črnem morju, ki jih zdaj blokira Rusija.
Po besedah poljskega ministra za kmetijstvo Henryka Kowalczyka Poljska dela na vzpostavitvi t.i. "suhega pristanišča" oziroma pretovornega centra na vzhodni meji, da bi povečala kapacitete železniškega prometa. Ukrajina je prav tako razpravljala z Romunijo o možni uporabi reke Donave in romunskih pristanišč na Črnem morju.