Eden od desetih ljudi na svetu je podhranjen. To je najvišje število od leta 2009 in tretje leto zapored, da se ta številka povečuje. Približno 768 milijonov ljudi – več kot je prebivalcev Evrope – je lani trpelo zaradi lakote, kar je 118 milijonov (9,9 %) več od začetka svetovne pandemije koronavirusa.
Pet organizacij Združenih narodov FAO, IFAD, Unicef, WFP in WHO v svojem skupnem Svetovnem poročilu o hrani to rast imenuje "opozorilo glede svetovne obljube, da se bo lakota do leta 2030 končala". David Beasley, direktor Svetovnega programa za prehrano, je dejal, da "pot do ničelne lakote blokirajo konflikti, podnebje in Covid-19."
Trideset odstotkov svetovnega prebivalstva, 2,3 milijarde ljudi, skozi vse leto ni imelo dostopa do zadostne hrane, kar je v enem letu povečanje za skoraj 4 odstotne točke.
Poročilo opozarja, da brez velikih sprememb ne bo mogoče doseči cilja za odpravo lakote do leta 2030. To je eden glavnih ciljev Ciljev trajnostnega razvoja (SDG), ki jih je mednarodna skupnost sprejela.
Čeprav so cene surovin začetek leta 2020 upadle, so cene hrane hitro narasle zaradi velikih pomanjkanj. Indeks cen hrane FAO je bil prejšnji mesec za 34 odstotkov višji kot junija 2020. Velik del povečanja lakote je "verjetno posledica učinkov Covid-19, čeprav je celoten vpliv pandemije še potrebno ovrednotiti."
Generalni sekretar ZN António Guterres je opozoril, da kljub temu, da se je pridelava hrane od sredine šestdesetih let povečala za 300 %, podhranjenost ostaja velik problem.
Vodja ZN, ki je septembra sklical mednarodni vrh o hrani, je dejal, da v svetu, ki ima tako obilico hrane, ni mogoče, da obstaja "milijarde ljudi brez dostopa do njihovega vsakdanjega kruha".