Tako je bilo lani na primer v Srbijo prepeljanih več kot 300.000 danskih prašičev. Poljska in Nemčija sta daleč največja kupca danskih prašičkov. V Italijo je bilo poslanih več kot milijon prašičkov, pa tudi v druge oddaljene destinacije.
Najdaljši dovoljeni čas potovanja v eni vožnji je osem ur, sledi mu obvezno dnevno obdobje počitka. V številnih državah EU se pojavljajo pobude za omejitev prevozov žive živine, vendar se je trenutna Evropska komisija na zadnji trenutek temu odpovedala.
EU določa pravila za prevoz živali, ki zapuščajo državo članico EU. Pravila so zapisana v uredbi o prevozu, ki je začela veljati leta 2005 in zato že skoraj dvajset let ni bila posodobljena.
Novi danski podatki o dolgotrajnih prevozih kažejo tudi, da je le 0,65 odstotka prašičev prepeljanih v tujino namenjenih za zakol. Več kot 98 odstotkov pa so prašiči za »nadaljnjo reje«, kar pomeni prašički za zaključevanje reje v tujih čredah.
„Lani so danski kmetje prvič izvozili več živih prašičev, kot jih je bilo zaklanih doma. Zdaj pa iz podatkov izhaja, da velika večina predstavljajo prašiči, ki so na dolgih prevozih, daljših od osmih ur. To je nezaslišano in napačna pot za našo prehransko proizvodnjo,“ pravi Britta Riis, direktorica organizacije Dyrenes Beskyttelse.
Predvsem čakalne vrste ali drugi postanki na poti povzročajo višje temperature v tovornjakih z živalmi v poletnih mesecih, ki v prostoru običajno nimajo sistema za hlajenje. Z rekordnim izvozom danskih prašičev in s tem povezanimi dolgimi prevozi se razprava o potrebi po strožji regulativi nadaljuje.

