Ekonomisti OESO in FAO priÄakujejo, da se bo prehranska proizvodnja v naslednjih desetih letih poveÄevala za eno odstotno toÄko in pol na leto. Ta rast bo predvsem v nastajajoÄih gospodarstvih in revnih državah, medtem ko bo v industrializiranih državah skoraj zanemarljiva. PoslediÄno se bo svetovna emisija toplogrednih plinov iz kmetijstva Å”e poveÄala za 4 %.
OESO (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) in FAO (Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo) navajata v njihovem Agriculture Outlook 2021-2030, da bodo napredek v kmetijstvu veÄinoma omogoÄali boljÅ”i dostop do financiranja ter vlaganja v tehnologijo in infrastrukturo.
Tako kot pri pridelavi rastlin naj bi tudi proizvodnja živine in rib po ocenah OESO in FAO veliko rast dosegla z izboljŔanjem produktivnosti. V živinoreji bo ta napredek dosežen predvsem z intenzivnejŔimi metodami hranjenja in genetskimi izboljŔavami.
PriÄakuje se, da bo proizvodnja gojenih rib Äez pet let presegla obseg ribolova in Äez deset let tvorila veÄ kot polovico celotne ribje proizvodnje.
Strokovnjaki poudarjajo pomembno vlogo kmetijstva pri podnebnih spremembah. Verjetno bo ogljiÄna intenzivnost kmetijske proizvodnje sorazmerno padla, saj se bo neposredna emisija toplogrednih plinov poveÄevala poÄasneje kot rast proizvodnje.
Napoved je tudi, da se bo svetovno razpoložljiva koliÄina hrane na prebivalca v povpreÄju poveÄala za 4 %. Vendar ta globalno povpreÄje prikriva razliko med državami in kontinentih: po svetu se kljub temu Å”e vedno veliko hrane zavrže, medtem ko milijarde ljudi Å”e vedno trpijo zaradi pomanjkanja hrane.
PriÄakuje se, da bodo potroÅ”niki v državah s srednjim dohodkom najbolj poveÄali svojo porabo hrane, medtem ko bo v državah z nizkim dohodkom prehranjevanje veÄinoma ostalo nespremenjeno.
Zaradi naraÅ”ÄajoÄe ozaveÅ”Äenosti o zdravju in okolju naj bi se poraba mesa na prebivalca ne poveÄevala veÄ, potroÅ”niki pa bodo po priÄakovanjih vse bolj izbirali perutnino in mleÄne izdelke namesto rdeÄega mesa.