Po vsem svetu 690 milijonov ljudi trpi zaradi lakote, v zadnjih letih pa ni bilo dovolj napredka pri boju proti lakoti, opozarja svetovna organizacija za prehrano FAO. Organizacija v novem petletnem poročilu State of Food Security (SOFI) navaja, da mednarodni dogovori niso izpolnjeni.
Svet ne uspeva zmanjševati lakote, pravzaprav je zdaj še več ljudi, ki trpijo lakoto. Po ocenah FAO bo čez pet let teh ljudi še dodatnih 60 milijonov več; to je 8,9 odstotka svetovnega prebivalstva, poroča mednarodna tiskovna agencija IPS.
To obdobje je primerljivo s časom, ki je pretekel od sprejema trajnostnih razvojnih ciljev (SDG) do leta 2030, ki jih je Združeni narodi sprejel leta 2015. Takrat so se Združeni narodi v trajnostnem cilju 2 zavezali, da "se bodo končali lakoti" in to doseči do leta 2030 ter zagotoviti, da bodo vsi ljudje, zlasti revni in ranljive skupine, vključno z dojenčki, imeli dostop do zdrave, hranljive in dovolj hrane skozi vse leto.
Poročilo SOFI ugotavlja, da svet ne napreduje po načrtu, da bi do leta 2030 dosegel cilj odprave lakote. Če bodo zadnji trendi vztrajali, bo do tega leta število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, preseglo 840 milijonov.
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) v junijskem poročilu WASDE o svetovni proizvodnji hrane navaja, da bo proizvodnja pšenice v sezoni 2020-2021 za 4 milijone ton manjša. Pred tem so ocenili svetovni pridelek pšenice na več kot 773 milijonov ton, zdaj pa je ocenjen na 769 milijonov ton. Zlasti za Evropsko unijo, Združene države Amerike in Rusijo so pričakovanja o manjših pridelkih zmanjšana.
Podatki USDA kažejo, da bo proizvodnja v Evropski uniji za 1,5 milijona ton nižja in bo dosegla 139,5 milijona ton. Najmanjši pridelki se pričakujejo predvsem v Španiji in Franciji. Če bo temu tako, bo to najnižji pridelek od sezone 2012-2013. Lani so države članice EU skupaj pobrale 155 milijonov ton.
Britanski kmetje so letos posejali četrtino manj pšenice, medtem ko so ječmen poleti povečali za 50 odstotkov. Obe pridelavi imata pomemben vpliv na evropske trge. Britanci so po Franciji in Nemčiji tretji največji proizvajalec pšenice v EU. Lani je bil izjemno dober pridelek 16,2 milijona ton pšenice na britanskih otokih – več kot 1 milijon ton nad dolgoletnim povprečjem.
Britanski kmetijski urad (AHDB) je konec prejšnjega tedna objavil rezultate aktualne raziskave pridelave. Lani jeseni so močni deževni padavine in ogromne poplave otežile setev zimskih kultur. V Združenem kraljestvu se je površina pod pšenico zmanjšala za 25 odstotkov oziroma 453.000 hektarjev. Veliko britanskih kmetov je zaradi neizvedljive setve zimskih kultur prešlo na poletne pridelke.