Zvezni kancler Olav Scholz (SPD) in minister za kmetijstvo Cem Özdemir (Zeleni) menita, da bi morala država prispevati k gradnji večjih, za živali prijaznejših hlevov v živinoreji ter k zamenjavi rešetkastih tal v prašičji industriji. FDP pa meni, da bi morali to prepustiti trgu.
Morebitna povišava davkov je v pristojnosti finančnega ministrstva, ki ga vodi minister FDP Christian Lindner, in s tem tudi pod nadzorom nemških politikov. Poleg tega je vprašanje, ali naj bi se višji davek uvedel na vso hrano ali le na meso.
Vendar bi lahko namenski dodatek na meso ali mlečne izdelke spadal pod ministerstvo BMEL pod Özdemirjem. Tak dodatek (»direktno nazaj k kmetom«) bi bil posebej namenjen za prehod na živali prijaznejše proizvodne metode v kmetijskem sektorju. Za tak dodatek pa je predhodna odobritev Bruslja potrebna.
Najnovejši predlog ministra Özdemirja med drugim vključuje "Tierwohlcent", dodatek k ceni mesnih izdelkov. Koliko naj bi ta dodatek znašal, še ni jasno. Doslej je Özdemir povedal le, da naj bi bila višina določen »politično«.
Odbor za prihodnost Borchert je (pred več kot dvema letoma) omenjal dodatek 40 centov na kilogram mesa. Stroški za preoblikovanje živinoreje naj bi v naslednjih petnajstih letih dosegli tudi do 3,6 milijarde evrov na leto.
V mlečni in prašičji industriji kritizirajo pomanjkanje konkretnih zneskov. A po drugi strani obstaja tudi podpora iz kmetijskega sektorja. Če želimo preoblikovati živinorejo in še naprej jesti meso iz Nemčije, te možnosti ne moremo izogniti. Brez davka za dobrobit živali to ne bo mogoče, pravijo. Tudi nemško kmetijsko združenje se je zavzelo za »cent za dobrobit živali«.
Özdemir se zdi odločen, da bo uresničil svoje načrte. Nedavno je tudi opozicija CDU/CSU namignila, da bi se ob določenih pogojih o tem dalo pogovarjati. Razprava v nemški politiki vse manj poteka o tem, ali naj bi bilo nacionalno financiranje prehoda v kmetijstvu, in vse bolj o tem, kakšno financiranje naj bi bilo.