Več kot polovica nemških rejevalcev svinj izkazuje veliko zanimanje za odstop iz proizvodnje svinj v zameno za primerno finančno nadomestilo. Poleg subvencij za modernizacijo in prilagoditev hlevov bi bila tudi plačana popolna zaustavitev proizvodnje ('izstopna premija') lahko alternativa.
Iz raziskave Inštituta za kmetijsko ekonomiko Univerze v Kielu izhaja, da so nemški kmetje zelo zainteresirani za odkupno shemo. Šestdeset odstotkov anketiranih nemških rejcev svinj si lahko predstavlja plačano opustitev reje svinj. Na Nizozemskem je tak izstopni bonus ('topla sanacija') že dejstvo. Univerza v Kielu je med skoraj 500 nemškimi rejci svinj raziskovala, kako ocenjujejo tak program Nizozemske.
V kmetijskih krogih z negotovostjo in nekaj dvoma pričakujejo polovico februarja, ko bo t.i. komisija Borchert predstavila dolgo pričakovane predloge za modernizacijo nemškega kmetijstva in živinoreje. Vsebina večine predlogov nekdanjega ministra za kmetijstvo je že znana: manj onesnaževanja, več ekološke pridelave, manj gnojevke in kemičnih pomagal ter bolj humane živinorejske prakse.
Promotion
Za nemško mesno industrijo se ob tem pojavlja še nekaj dodatnih zahtev: prepoved kletk, obvezni izhodni prostori, ločevanje gnojevke in odpadkov, prepoved ne-celostne kastracije in zakola brez omrtvičenja. Prve ocene kažejo, da bo nemška svinjska industrija morala predčasno odpisa veliko vlaganj v višini več milijonov, poleg tega pa za nove investicije vredenih milijarde.
Poleg tega je velika nemška mesna industrija od začetka pandemije korone lani pod drobnogledom, ker vodstvo velikih nemških zakolnih obratov ni dovolj ukrepalo glede okužb s koronavirusom med svojimi najetimi delavci. Prav tako so delovni pogoji v mesnopredelovalni industriji spet vzbudili polemike, uvedeni so bili novi, strožji delovni zakoni.
Ministrica za kmetijstvo Julia Klöckner bo kmalu predstavila izračune, s katerimi bo pokazala, da spremembe ne morejo iti tako hitro in ne naenkrat. Na voljo ima sicer sklad s subvencijami v vrednosti milijarde evrov, ki bo verjetno predvsem namenjen mlečni in perutninski industriji.
Za tretjino nemških rejcev svinj bi bilo pomembno, da ne zapustijo panoge povsem, temveč ostanejo aktivni na drugačen način, z ključnimi besedami, kot so večja dobrobit živali in manj bivališč za živali. Tretjina anketirancev si predstavlja popolni prenehanje reje, prodajo starih hlevov in sprejem prepovedi gradnje. Zadnja tretjina popolnoma zavrača vsak finančni program za "toplo sanacijo".
Za sodelujoče kmete je bila višina nadomestila najpomembnejši dejavnik pri odločitvi. Če je na voljo več denarja, je več nemških rejcev svinj pripravljenih opustiti dejavnost. Glavni razlog, da so si nemški rejci svinj lahko predstavljali tudi plačan odhod, so strožji zakoni s področja dobrobiti živali in varstva okolja.