Ob protestih na grških otokih Lezbos in Hios je v sredo prišlo do desetletij ranjenih, potem ko so se lokalni prebivalci in policija zapletli v spopad. Tisoči prebivalcev otokov protestirajo proti gradbenim načrtom za nove 'zaprte begunjske kampi'.
Za prihodom teh taborišč na otokih že dlje časa vlada nemir. Redarji posebne policije naj bi za razbijanje množice uporabili solzivec. Na Hiosu so ljudje napadli hotel, kjer so bivali policisti. Prav tako na otoku Samos in na dveh drugih egejskih otokih potekajo protesti proti vzpostavitvi novega taborišča.
Prebivalci otokov te taborišča imenujejo 'zapor' in želijo preprečiti, da bi grška vlada na njihove otoke pripeljala še več nelegalnih prosilcev za azil. Na Lezbosu in Hiosu že vrsto let prebiva več deset tisoč beguncev in razseljenih oseb. Večina izvira iz Bližnjega vzhoda, kjer so pobegnili iz ISIS-jevega kalifata v Iraku ali iz državljanske vojne v Siriji.
Begunci so skušali potovati v Evropo preko Turčije in so jih tihotapci prepeljali z majhnimi čolni s turške zahodne obale na grške otoke. Grške oblasti pa nočejo prepeljati tisočih beguncev na grško celino, kar je močno razjezilo lokalne prebivalce in humanitarne delavce.
Ateška vlada je pred dvema tednoma napovedala, da bo pospešila gradnjo varovanih zadržanih centrov na petih egejskih otokih, da bi zamenjala obstoječa taborišča. Obstoječa taborišča na grških otokih so prenapolnjena. Po navedbah vlade taborišča zagotavljajo varnejše razmere za migrante in lokalno prebivalstvo.
Grčija je od leta 2015 v primežu migrantske krize. Država je sprejela več kot milijon beguncev iz Bližnjega vzhoda. Ker se države EU ne morejo sporazumeti ali ne želijo razporediti teh prosilcev za azil, ti večinoma ostajajo v taboriščih na obalah južnih držav EU (Grčija, Italija, Španija).
EU je pred nekaj leti sklenila milijardni dogovor s Turčijo, v okviru katerega države EU 'sofinancirajo' sprejem beguncev v taboriščih Združenih narodov v Siriji, Libanonu in Turčiji, v zameno pa Turčija zapira tihotapsko pot do grških otokov.
Prihod in sprejem sto tisočih beguncev z Bližnjega vzhoda je v preteklih letih privedel do velikih napetosti in konfliktov v grški družbi. Prebivalci grške celine ne želijo, da bi ti tujci z otokov bili preneseni v njihove regije. Nasprotno pa prebivalci grških otokov prosijo vlado v Atenah, naj to vendarle stori.