Ne bo lahko doseči cilje evropskega Green Deala, če bo ostala v veljavi obstoječa stroga evropska zakonodaja, ki prepoveduje uporabo novih tehnologij za izboljšavo rastlin, kot je CRISPR-Cas.
To trdita nizozemska raziskovalca Justus Wesseler in njegov kolega Kai Purnhagen v članku, objavljenem v reviji Applied Economic Perspectives and Policy. Članek je izšel včeraj, na dan podelitve Nobelove nagrade za kemijo raziskovalcem, ki so razvili tehnologijo CRISPR-Cas.
Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna stojita za razvojem tehničnih aplikacij, ki omogočajo spreminjanje DNK. Tako je mogoče zelo natančno, na primer, »odrezati« napake v DNK. »Ta tehnologija ima revolucionarni vpliv na življenjske vede,« je zapisalo Nobelovo odbor.
CRISPR-Cas omogoča izjemno natančno spreminjanje DNK in izklop genov. Veliko (dednih) bolezni pri ljudeh bi s to tehniko lahko postalo preteklost.
V živinoreji tehnologijo spremljajo z velikim zanimanjem. Pogoste bolezni živali bi bilo mogoče odstraniti iz njihovih DNK, kar bi izboljšalo zdravje živali po vsem svetu. Enako velja za kmetijstvo in živinorejo, kjer gre za tehniko, ki je v EU še vedno prepovedana. Evropsko sodišče je namreč CRISPR-Cas do zdaj uvrstilo pod „genetske spremembe“ in zavrnilo dovoljenje zanj.
Prav ta teden v Bruslju zaseda Stalni odbor, ki daje priporočila glede odobritve novih varovalnih sredstev za rastline ali prepovedi obstoječih. Tako v Evropskem parlamentu kot med strokovnjaki vse bolj poudarjajo, da CRISPR-Cas ni kemična dodatka, temveč naravno odstranjevanje.
Ministrstvo za kmetijstvo priznava, da lahko tehnologije izboljševanja rastlin igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu v Evropi, še posebej v poljedelstvu in vrtnarstvu. Večina podjetij za izboljšave in proizvodnjo ima sedež na Nizozemskem. Zato je pomen zelo velik, nekoliko manj pa tudi za Dansko, Nemčijo in Francijo.
CRISPR-Cas je tudi raziskovalno področje wagenskega raziskovalca Johna van der Oosta, ki je za svoje delo prejel nagrado Spinoza. Dolga leta tesno sodeluje z Emmanuelle Charpentier in Jennifer Doudno. Po mnenju dveh prejemnic Nobelove nagrade je Van der Oost pomembno prispeval k uspehu tega področja.