Kmetijske organizacije na Norveškem so zaskrbljene zaradi prostotrgovinske pogodbe, ki jo Oslo želi skleniti z Združenim kraljestvom. Še posebej jih skrbi dejstvo, da Britanci po izstopu iz Evropske unije zdaj uporabljajo manj stroge kriterije za kakovost hrane, kar povzroča skrbi za norveško mlečno industrijo.
Pregovori med Londonom in Oslom so v zaključni fazi. Norveška ni članica Evropske unije, vendar na številnih področjih sodeluje z EU, zlasti glede mednarodnih (pogodbenih) vprašanj. Norveška pa ima svojo lastno uvozo-izvozne pogodbe z EU, pod katero so do lani spadali tudi Britanci.
Britanci sedaj pri proizvodnji mleka in sira uporabljajo drugačne standarde kakovosti, zaradi česar lahko proizvajajo (malce) ceneje, kar lahko pritiska na norveško mlečno prodajo na domačem trgu. Prostodrgoinska pogodba bo ogrozila našo norveško raven samooskrbe in oslabila dohodke v norveški kmetijski panogi, pravi norveška mlečna industrija.
Poleg tega je pogodba v nasprotju z zavezanostmi do ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov, poudarjajo. S tem zadnjim izpostavlja norveška kmetijska zveza kritiko EU na račun Mercosur pogodbe, pri kateri naj ne bi bilo upoštevano okoljsko poškodovanje brazilske pragozdne pokrajine.
Trgovinski dogovor se zaključuje za zaprtimi vrati. Deklaracija Združenih narodov za kmetijstvo (UNDROP, 13. člen) določa, da imajo prizadeti zaradi trgovinske pogodbe pravico do obiska. Kljub temu pa kmetijski sektor ni imel te možnosti.
Mednarodna komisija norveške Združbe kmetov in malih lastnikov (NBS) zato meni, da uvoz lastno proizvedene hrane iz Združenega kraljestva ni zaželen in ga je treba izključiti iz norveške brexit pogodbe. NBS meni, da Združeno kraljestvo ne bi smelo dobiti povečanih uvoznih kvot za meso in sir.