Okužljivi koronavirus, ki povzroča hude pljučne bolezni, se je pojavil tudi v Evropi: v Franciji so potrdili prve tri primere. Vsi trije bolniki so hospitalizirani. Francoska ministrica Agnès Buzyn (za zdravje) pričakuje, da je okuženih v Franciji že več ljudi. Po njenih besedah je nemogoče zapreti meje.
Eden izmed bolnikov (48) je pred kratkim obiskal Wuhan, kjer je virus prvič odkrit. Dva izmed treh bolnikov sta družinska člana. Eden izmed njih, 48-letni moški kitajskih korenin, je hospitaliziran v bolnišnici v Bordeauxu. Francoska zdravstvena služba poroča, da je moški potoval po Kitajski in se vrnil preko Nizozemske. To zadnje nizozemske oblasti zanikujejo. Možno je, da se je moški vrnil s prihodom na letališče Schiphol.
V četrtek je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da je še prezgodaj razglasiti virus za mednarodno nujno stanje. Kljub temu WHO virus pozorno spremlja. Po svetu je okuženih več kot osemsto ljudi, 25 jih je umrlo. Pri več kot 95 ljudeh je stanje zaskrbljujoče.
Zdravniki primerjajo ta virus z zgodnejšo azijsko pljučno boleznijo SARS, ki se je pojavila leta 2002 na Kitajskem. Po mnenju nekaterih strokovnjakov obstaja realna možnost, da se koronavirus razvije v stanje, podobno SARS. Tako kot pri SARS so zaradi te bolezni najbolj ogroženi starejši ljudje, pri katerih lahko pride do smrti. Pri mlajših je stopnja smrtnosti bistveno nižja.
Koronavirus so prvič odkrili v kitajskem milijonskem mestu Wuhan. Okužbe so potrdili tudi v drugih mestih na Kitajskem, na Tajski, Japonskem, Tajvanu, Južni Koreji, Savdski Arabiji, Vietnamu, Singapurju in Združenih državah Amerike. Gre predvsem za ljudi, ki so obiskali Kitajsko.
Kitajski mediji so v četrtek poročali, da so prepovedali ves izhodni javni prevoz in osebni promet v Wuhanu. Promet z avtomobili, vlaki in letali v Wuhanu je ustavljen. Več kitajskih mest je odrezanih od sveta, da bi preprečili širjenje koronavirusa. 450 vojaških medicinskih delavcev je odposlanih v Wuhan, da pomagajo obvladovati izbruh. Veliko teh ima izkušnje z bojem proti SARS-u ali eboli.
Priključitev koronavirusa je za zdravstvene službe v Evropi že tretja velika nevarnost okužbe, ki trenutno preži. Med divjimi prašiči predvsem v vzhodni in srednji Evropi je že nekaj časa opažena afriška prašičja kuga, za katero se bojijo, da bi se lahko prenesla na prašiče in živino.
Prejšnji teden je na zahodu Poljske le 12 kilometrov od nemške meje odkrit divji prašič, okužen z afriško prašičjo kugo. Če bi virus prišel tudi v Nemčijo, bi to pomenilo katastrofo za nemško prašičerejo. Trgi zunaj Evrope bi zelo verjetno zavrnili nemško svinjino. Enako velja za obsežno belgijsko in nizozemsko industrijo prašičereje.
Nemčija je v pogovorih s Poljsko, da bi ustavili širjenje bolezni. Tako si prizadevajo zgraditi ograjo, ki bi preprečila prečkanje meje okuženih prašičev. O tem bo v ponedeljek na vrhu evropskih kmetijskih ministrov v Bruslju tekla razprava.
Poleg tega je v vzhodni Evropi že več tednov opaziti ptičjo gripo pri selitvenih pticah. Zaradi trenutne zimske selitve ptic proti zahodu se tudi v Zahodni Evropi bojijo izbruha bolezni. V tem primeru bodo morale vse kokoši in perutnina ostati zaprte v kletkah.