Po novem poročilu organizacije ZN UNEP se po svetu dnevno zapravi več kot 1 milijarda obrokov. Zaradi tega se dobava hrane vse bolj ogroža, saj je že tako pod pritiskom zaradi vojn, podnebnih sprememb in rasti prebivalstva.
Po podatkih UNEP je bilo leta 2022 zavržene hrane (vključno z neprehranskimi deli) za 1,05 milijarde ton. Od celotne zavržene hrane pripada 60 % gospodinjstvom po celem svetu, 28 % prehranski industriji in 12 % maloprodaji. To poudarja potrebo po ozaveščanju in spremembah v obnašanju na ravni posameznikov in družin, je sporočil UNEP.
Poročilo ZN poziva k dejanjem na vseh ravneh, od vlad in podjetij do posameznih potrošnikov. Države Evropske unije so nedavno sprejele odločitev, da povečajo svoje prizadevanja proti zavrženi hrani. EU državam pa je prepuščeno, ali bodo te ukrepe razširile tudi na proizvodne panoge v kmetijstvu in vrtnarstvu.
Poleg problema zavržene hrane poročilo zajema tudi vprašanje pomanjkanja hrane. Medtem ko velike količine hrane končajo kot odpadek, milijoni ljudi po svetu še vedno trpijo zaradi lakote. To odpira vprašanja o pravičnosti in trajnosti svetovnega prehranskega sistema, opozarja UNEP.
Zavržena hrana še vedno škoduje svetovnemu gospodarstvu in spodbuja podnebne spremembe, izgubo narave ter onesnaževanje, čeprav UNEP spomni, da to ni problem samo bogatih držav. Države z različnimi ravnmi dohodka namreč v povprečju zavržejo podobne količine hrane na prebivalca.
Poročilo prav tako poudarja vlogo tehnologije in inovacij pri reševanju problemov zavržene hrane in pomanjkanja. S pomočjo pametnih rešitev, kot so izboljšane metode skladiščenja, učinkovitejši distribucijski sistemi in uporaba aplikacij, ki potrošnikom pomagajo zmanjšati zavrženo hrano, lahko dosežemo znatne izboljšave.
„Zavržena hrana je svetovna tragedija. Milijoni ljudi bodo danes zaradi zavržene hrane po svetu trpeli lakoto,“ je ob predstavitvi poročila dejala direktorica UNEP Inger Andersen.