Danska želi v naslednjih desetih letih količino onesnaženja zraka zmanjšati za 70 odstotkov in čez trideset let postati popolnoma podnebno nevtralna. Danska socialdemokratska manjšinska vlada in sedem opozicijskih strank so svojo novo usmeritev zapisali v zakonodajni predlog. To so sporočili iz Kopenhagna in na podnebni konferenci ZN COP25 v Madridu.
Za dosego podnebne nevtralnosti želi Danska do leta 2030 zmanjšati emisije za 70 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Dogovorili so se, da bo zakon zavezujoč tudi za prihodnje vlade. S tem Danska sledi zgledu Nizozemske, ki je prej letos v parlamentu sprejela Podnebni zakon.
Februarja bo danski parlament še moral glasovati o zakonu, vendar se zdi, da bo dosežena večina. Manjšinska vlada in sedem drugih strank nameravajo podpreti dogovor. Skupaj imajo 167 od 179 sedežev v parlamentu.
Minister za okolje in energijo Dan Jørgensen vidi zakon kot “ločilno prelomnico v boju proti podnebnim spremembam”.
Med podnebno konferenco v Madridu je Belgija včeraj prejela malo zaželeno nagrado: država je bila razglašena za “Fosil dneva”. To je nagrada, ki jo globalno omrežje okoljevarstvenih skupin med konferenco vsak dan podeli državi, “ki si je prizadevala blokirati napredek v podnebnih pogajanjih”.
Nagrada “Fosil dneva” je bila prvič podeljena na podnebni konferenci v Bonnu (Nemčija) leta 1999. Belgija je prejela (tretjo) nagrado, ker po mnenju žirije kot “glavno mesto Evrope” zamudi skoraj vse podnebne cilje.
Tudi Bosna, Slovenija in Avstralija so v Madridu prejele nagrade. Bosna in Slovenija sta osvojili prvo nagrado, ker obe državi še vedno uvažata premog iz Bosne.
Avstralija je prejela drugo nagrado, saj kot bogata država plačuje približno enako malo za boj proti podnebnemu segrevanju kot države, kot so Tuvalu, Vzhodni Timor in Bangladeš.