Po podatkih novega poročila organizacije ZN UNEP se po svetu dnevno zavrže več kot 1 milijardo obrokov. Zaradi tega je oskrba s hrano vse bolj ogrožena, saj je že tako pod pritiskom zaradi vojn, podnebnih sprememb in rasti prebivalstva.
Po UNEP je bilo leta 2022 nastalo 1,05 milijarde ton zavržene hrane (vključno z nejedljivimi deli). Od celotne količine zavržene hrane prihaja 60 % iz gospodinjstev po vsem svetu, 28 % iz prehranske oskrbe in 12 % iz podrobne prodaje. To po mnenju UNEP poudarja potrebo po ozaveščanju in spremembah vedenja na ravni posameznikov in družin.
Poročilo ZN poziva k ukrepanju na vseh ravneh, od vlad in podjetij do posameznikov kot potrošnikov. Države Evropske unije so pred kratkim sprejele odločitev, da okrepijo prizadevanja proti zavrženi hrani. Pri tem pa je EU državam prepuščeno, ali naj to velja tudi za proizvodne panoge kmetijstva in vrtnarstva.
Poleg težave z zavrženo hrano se v poročilu obravnava tudi vprašanje pomanjkanja hrane. Medtem ko se velike količine hrane zavržejo, milijoni ljudi po svetu še vedno trpijo zaradi lakote. To odpira vprašanja o pravičnosti in trajnosti svetovnega prehranskega sistema, pravi UNEP.
Zavržena hrana še naprej škoduje svetovnemu gospodarstvu ter spodbuja podnebne spremembe, izgubo narave in onesnaževanje, čeprav UNEP opominja, da to ni težava samo bogatih držav. Države različnih dohodkovnih stopenj namreč povprečno zavržjo podobno količino hrane na prebivalca.
Poročilo izpostavlja tudi vlogo tehnologije in inovacij pri reševanju problema zavržene hrane in pomanjkanja hrane. Z uporabo pametnih rešitev, kot so izboljšane tehnike shranjevanja, učinkovitejši distribucijski sistemi in uporaba aplikacij, ki potrošnikom pomagajo zmanjšati zavrženo hrano, je mogoče doseči pomemben napredek.
„Zavržena hrana je svetovna tragedija. Milijoni ljudi bodo danes lačni zaradi zavržene hrane po vsem svetu,“ je ob predstavitvi poročila dejala direktorica UNEP Inger Andersen.