Pomanjkanje čebel na kmetijskih območjih v Združenih državah Amerike omejuje rast nekaterih pridelkov, kaže nova ameriška študija. Raziskava nakazuje, da bi upad opraševalcev lahko imel resne posledice za svetovno varnost hrane.
Vrste divjih čebel, kot so kresnice, trpijo zaradi izgube cvetočih habitatov, uporabe pesticidov in vse bolj tudi zaradi podnebne krize. Pri sedmih preučenih pridelkih je pet pokazalo dokaze, da pomanjkanje čebel ovira rast pridelkov. Znanstveniki iz ZDA, Kanade in Švedske so skupaj preučevali 131 polj glede aktivnosti čebel in obilja pridelkov.
"Pridelki, ki so bili obiskani s strani več čebel, so imeli občutno večjo pridelavo," pravi Rachael Winfree, ekologinja z Univerze Rutgers in višja avtorica poročila, objavljenega pri Royal Society. „Presenetilo me je, nisem pričakovala, da bo rast tako močno omejena,“ je povedala britanskemu časopisu Guardian.
Raziskovalci so ugotovili, da divje avtohtone čebele nepričakovano veliko prispevajo k opraševanju, kljub temu, da so pogosto prikrajšane za podporno vegetacijo. Divje čebele so pogosto učinkovitejši opraševalci kot medonosne čebele, toda raziskave kažejo, da številne vrste močno upadajo. Kresnica z oznako je bila prva čebela v ZDA, ki je pred tremi leti uvrščena na seznam ogroženih vrst, potem ko je v zadnjih dveh desetletjih upadla za 87 %.
Združene države vodijo pri nekaterih kmetijskih praksah, ki jih kasneje po svetu kopirajo, kot so intenzifikacija, pršenje velikih količin insekticidov in setev monokultur s posameznimi pridelki. To velja tudi za eden od razlogov za izginjanje populacij čebel, ki so ključne za opraševanje pridelkov.
Po podatkih Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) se je količina pridelkov, od katerih je za opraševanje odvisenih od insektov in drugih opraševalcev, v zadnjih 50 letih povečala za 300 %. Pomanjkanje opraševanja lahko povzroči, da bodo nekatera zelenjava in sadje redkejši in dražji, kar vodi v prehranske pomanjkljivosti. Osnovna hrana, kot so riž, pšenica in koruza, ni prizadeta, saj jih oprašuje veter.
"Kolonije medonosnih čebel so šibkejše kot prej, divje čebele pa verjetno upadajo," opozarja FAO. "Kmetijstvo postaja vse bolj intenzivno in čebel je manj, zato bo na neki točki opraševanje omejeno. Tudi če bi bile medonosne čebele zdrave, je tvegano preveč zanašati se na eno samo vrsto čebelj. Pričakovano je, da se bodo paraziti usmerili na edino vrsto, ki jo imamo v teh monokulturnih poljih."