Izvoz ruskih kmetijskih pridelkov na Kitajsko se je letos v primerjavi s preteklim letom povečal za 24 %, so sporočili iz Agro-izvoznega centra ministrstva za kmetijstvo. V desetih mesecih je bilo na Kitajsko dobavljenih več kot 3,7 milijona ton živil v vrednosti 3,2 milijarde dolarjev.
Kitajska s tem obdrži status največjega uvoznika ruskih kmetijskih pridelkov; to predstavlja 14 % domačega kmetijskega izvoza. Kitajska je predvsem kupka ruske ribe, sojinih zrn, sončničnega, repičnega in sojinega olja, perutnine in govedine, pšenične moke, čokolade, medu in drugih proizvodov.
Dobava perutninskega mesa na Kitajsko je fizično 3,5-krat večja kot lani, vrednostno pa 2,8-krat višja, po podatkih Agroexporta. V desetih mesecih leta 2020 je bilo na kitajski trg poslano 123 tisoč ton perutninskega mesa v vrednosti 226 milijonov dolarjev – kar je približno 65 % celotnega ruskega izvoza v tej kategoriji.
Izvoz govedine, ki je možen od januarja 2020, je znašal 5,9 tisoč ton skupaj z stranskimi proizvodi v vrednosti 31 milijonov dolarjev. Po mnenju analistke Gazproma Darje Snitko je Kitajska prva država, ki se je soočila s koronapandemijo in prav tako prva, ki prihaja iz krize, ki je po vsem svetu spremljala gospodarsko krčenje.
"Ob koncu leta bo med največjimi svetovnimi gospodarstvi le Kitajska zabeležila pozitiven gospodarski razvoj. V situaciji, ko na svetovnih trgih skoraj ni povpraševanja in so cene padle, je Kitajska že začela z nakupi različnih surovin. To vidim kot glavni razlog za rast izvoza hrane iz Rusije na Kitajsko," je izpostavila strokovnjakinja.
Po podatkih Agroexporta ima Rusija potencial za nadaljnjo rast izvoza rib, maščob in olj, mesa ter mlečnih izdelkov na Kitajsko. Zlasti v prihodnjih letih lahko pričakujemo povečanje izvoza glavnih vrst rastlinskih olj (sončnično, sojino, repično olje), moke in piškotov ter tudi sojinih zrn in repičnega olja.
Najpomembnejša naloga za povečanje izvoza mesa na Kitajsko je odpiranje trga za rusko svinjino, o čemer Moskva že pet let zaman pogaja z oblastmi v Pekingu.