Rusija je Ukrajini vrnila tri ukrajinske vojaške ladje, ki so bile pred enim letom zasežene v Kersški ožini. Tri ukrajinske ladje so takrat poskušale pluti skozi Kersško ožino iz Črnega morja v Azovsko morje. Po zasedbi Krima je Moskva ta pomorski prehod razglasila za ruske vode.
Ruske vlečne ladje so tri ukrajinske ladje med vikendom iz pristanišča na Krimu pripeljale na odprto morje. Prenos je potekal v nevtralnih vodah Črnega morja. Mednarodna skupnost je večkrat pozivala k sprostitvi ladij. 24 članov posadke je bilo izpuščenih že začetek septembra v okviru izmenjave ujetnikov med Kijevom in Moskvo.
Vrnitve ladij je predhodnica morebitnega "prvega" vrha med Rusijo in Ukrajino. Rusija je potrdila, da bo 9. decembra v Parizu vrh o konfliktu na vzhodu Ukrajine. To bo prvi sestanek predsednikov Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega. Posredovanje sta prevzeli Francija in Nemčija.
Na vzhodu Ukrajine delujejo rusko podprti uporniki in po nezanesljivih poročilih tudi ruski vojaki. Uporniki so tam razglasili avtonomno republiko, ki je priznava le Moskva. To je tudi območje, kjer je bila sestreljena malezijska potniška letala MH17.
Aneksija Krima in ruski vpliv na vzhodu Ukrajine veljata v evropskih in atlantskih članicah Nata kot širitev ruskega vpliva na jug in zahod, potem ko so se v zadnjih desetletjih tudi ozemlja Gruzije (Abhazija in Južna Osetija), Moldavije (Pridnjestrovska republika) ter Poljska in Litva (Kaliningrad) uvrstila med ruske zahodne širitve.
V zadnjem času so se pojavili previdni pristope med Rusijo in Ukrajino. Prejšnji teden so ukrajinske sile in rusko podprti separatisti zasedli dve vasi na vzhodu Ukrajine. Čeprav so se odnosi med državama po izvolitvi novega ukrajinskega predsednika Zelenskega izboljšali, dogovora ni še vedno.
Za morebitni rusko-ukrajinski dogovor o vzhodnem upornem območju bo Ukrajina morala sprejeti neko obliko samouprave za oblasti separatistov, kar v Ukrajini vzbuja močan odpor. Prav tako morajo biti izvedene lokalne volitve.
V konfliktu med ukrajinskimi vladnimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine je od leta 2014 umrlo skoraj 13.000 ljudi. Minski mirovni dogovori iz leta 2015 niso zaživeli, a po izvolitvi Zelenskega aprila letos so bili opaženi premiki. Prišlo je do izmenjave ujetnikov, in vojaške enote obeh strani so se umaknile iz določenih območij vzdolž fronte.
Rusko podprt upor vzhodno Ukrajine, ruska okupacija in aneksija polotoka Krim ter sestrelitev MH17 so pripeljali tudi do diplomatskih napetosti med Rusijo in državami Evropske unije. Ne samo države EU, temveč tudi mednarodna skupnost so uvedle gospodarske sankcije in finančne kazenske ukrepe proti Moskvi.
Za odrmi potekajo diplomatski pogovori na različnih ravneh, a do zdaj brez rezultatov. Več evropskih voditeljev zagovarja, da bo Evropa morala na nek način politično doseči soglasje z Rusijo, in da gospodarske sankcije "ne morejo trajati večno".
Možen dogovor med Moskvo in Kijevom ("za normalizacijo odnosov") bi lahko odprl pot tudi drugim evropskim državam, da bi stike z Moskvo spet obnovile na normalnejši ravni.