Španija meni, da je treba v živinoreji in kmetijstvu zaostriti ukrepe biotske varnosti. Po besedah španskega ministra za kmetijstvo Luisa Planasa je treba biotsko varnost na kmetijah razširiti, da se prepreči širjenje živalskih bolezni, kot sta ptičja gripa in afriška prašičja kuga.
Evropske živinorejske zdravstvene oblasti EFSA so že uvedle izvozne in transportne omejitve zaradi širjenja afriške prašičje kuge v Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, Italiji, Bolgariji in Romuniji.
“Španija je največji proizvajalec prašičev v Evropi, položaj, ki ga je treba ohraniti tako na nacionalni ravni kot na mednarodnih trgih,” je v intervjuju za špansko tiskovno agencijo EFE poudaril Planas.
Po njegovih besedah afriška prašičja kuga predstavlja “potencialno grožnjo” za špansko prašičerejsko industrijo. Najbližje države, kjer že obstaja AVP, sta Nemčija in Italija, zato je potrebna “velika previdnost glede biotske varnosti in nadzora”. Planas je pozval k največji previdnosti pri uvozu in prevozu živali ter krme iz držav z AVP.
Poleg tega minister Planas pravi, da je druga živalska bolezen, ptičja gripa, na Iberskem polotoku praktično stalno prisotna, pri čemer je število izbruhov veliko višje kot prej. Letos je Španija zabeležila že 32 primerov izbruhov H5N1 na perutninskih gospodarstvih. Zadnji izbruh je bil na puranji farmi v Huelvi, kjer je bilo uničenih približno 15.000 ptic.
Planas je poudaril, da je ptičja gripa bolezen, ki je neposredno povezana z selitvenimi pticami, zato je treba “okrepiti biotsko varnost in izolacijske ukrepe na perutninskih kmetijah, da se prepreči širjenje,” na primer z obsežnimi cepljenji, je dejal Planas. Poudaril je, da se na evropski ravni dela tudi na morebitnem cepivu proti ptičji gripi.