Odprava najvišjih cen za živilske izdelke na Kubi bo ugodno vplivala na rast kubanskega kmetijskega sektorja. Državno določena cenovna omejitev je namreč do zdaj mnoge kmete v kmetijskih zadrugah odvrnila od večje proizvodnje hrane.
Z dovoljenjem oblikovanja cen na podlagi povpraševanja in ponudbe oblasti opuščajo svoje prizadevanje za zajezitev inflacije. Kubansko gospodarstvo je v preteklem letu utrpelo hude udarce, predvsem zaradi kolapsa turizma, ki sicer običajno prispeva tretjino državnih prihodkov. Poleg tega je zaradi bolezni manjovalo tudi delovne sile.
Po izjemno nenavadnih demonstracijah in protestih nezadovoljnih Kubancev so bili prejšnji mesec objavljeni gospodarski "modernizacijski" ukrepi. Kot odgovor na proteste so kubanske oblasti pospešile tempo gospodarskih reform.
Ena najbolj pričakovanih reform je uradna dovolitev zasebnih majhnih in srednje velikih podjetij, s čimer se končuje njihova večletna pravna negotovost glede pravice do obstoja.
Podrobni pogoji reform še niso objavljeni, zato je natančen vpliv na kmetijski sektor še treba oceniti. Enako velja za reforme, ki so bile napovedane že prej letos, kot so ustanovitev kmetijske banke in več možnosti za ustanavljanje (majhnih) zasebnih podjetij.
Pomembna ovira ostaja, da kubanski kmetje še vedno ne smejo samostojno uvažati in izvažati brez posredništva birokratskih državnih podjetij. Prav tako so številne tuje banke še vedno zadržane pri financiranju poslovanja na Kubi zaradi še vedno veljavnega ameriškega embarga proti Kubi.
Kljub temu mnogi vidijo gospodarske reforme kot naslednji korak proti bolj tržno usmerjenemu gospodarstvu. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov na nizozemskem veleposlaništvu v Havani te reforme dolgoročno ponujajo tudi nove poslovne priložnosti za nizozemska podjetja na področju kmetijsko-prehranske industrije.