Krompir lahko še bolj prispeva k svetovni prehranski varnosti, skupna pridelava pa se lahko v naslednjih 10 letih podvoji. To je povedal Qu Dongyu, generalni direktor Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), ob odprtju enajstega svetovnega kongresa o krompirju v Dublinu.
Generalni direktor FAO je dejal, da sta trenutno Azija in Afrika regiji z najhitrejšo rastjo pridelave krompirja, medtem ko pridelava pada v Evropi in Severni Ameriki. Po vsem svetu je pridelava krompirja narasla, čeprav se je površina, namenjena pridelavi, zmanjšala.
Krompir je trenutno tretja najpomembnejša prehranska kultura na svetu in ga redno uživa več milijard ljudi. Prav tako prinaša dohodek majhnim pridelovalcem in povzroča manj emisij toplogrednih plinov v primerjavi z drugimi glavnimi kulturami, je povedal Qu.
Je cenjeni strokovnjak na področju hrane. V preteklosti je med drugim pomagal organizirati svetovni kongres o krompirju leta 2015 na Kitajskem.
Danes se krompir po besedah šefa FAO prideluje na več kot 20 milijonih hektarjih v 150 državah, s skupno svetovno proizvodnjo 359 milijonov ton. Pridelavo je mogoče povečati na 500 milijonov ton do leta 2025 in 750 milijonov ton do leta 2030, je poudaril generalni direktor.
„Krompir bo postal ena izmed vedno pomembnejših kultur v sistemu svetovne prehranske varnosti, ko se bo donos drugih žitnih kultur približal meji,“ je dejal Qu. Poudaril je, da krompir zaradi relativno majhnih zahtev po naravnih virih predstavlja pomembno kulturo za preživetje ljudi med lakoto in nesrečami.
Del svetovnega kongresa o krompirju je bila tudi razprava o vojni situaciji v Ukrajini. Ta država ni samo ena največjih svetovnih pridelovalk žit, temveč je tudi četrta največja pridelovalka krompirja na svetu.