Cilj je bil uvesti strožje okoljske predpise, ki bi koristili naravi in biotski raznovrstnosti. To vključuje med drugim stroga pravila za kmetijstvo, stanovanjsko gradnjo in industrijo. Politične stranke, kot so Zeleni in levo usmerjene skupine, so podprle to pobudo. Zagovorniki trdijo, da je bogata biotska raznovrstnost v državi vse bolj ogrožena zaradi urbanizacije, intenzivnega kmetijstva in infrastrukturnih projektov.
Na drugi strani so stali švicarski kmetijski zvezni sindikati in desne stranke, kot je Švicarska ljudska stranka (SVP), ki so bili močno proti predlogu. Prav tako so opozorili na morebitno izgubo delovnih mest v kmetijskem sektorju.
Na koncu se je strah pred gospodarskimi posledicami izkazal za močnejšega od potrebe po dodatni okoljski zaščiti. Pobuda za biotsko raznovrstnost je bila z znatno večino glasov (več kot 65 %) zavrnjena. V različnih kantonih so prevladovali suvereni 'ne', zlasti na podeželskih območjih, kjer ima agrarni sektor pomembno vlogo.
Švicarji so lahko tudi glasovali o predlaganih reformah švicarskega pokojninskega sistema. Švicarsko prebivalstvo hitro stare, brez reform pa bi trenutni pokojninski sistem prišel pod velik pritisk.
Švicarska vlada in številni gospodarski strokovnjaki so opozorili, da bo brez teh reform pokojninski sistem v bližnji prihodnosti neizplačljiv. Zagovarjali so ukrepe, kot so zvišanje upokojitvene starosti in pregled pokojninskih izplačil. Predlog so med drugim podprle Liberalna stranka in krščanski demokrati.
Nasprotniki, med njimi sindikati in levo usmerjene stranke, so opozorili, da bi zvišanje upokojitvene starosti najbolj prizadelo nižje dohodkovne skupine, ki pogosto opravljajo fizično zahtevna dela in ne morejo dolgo delati. Tako kot pri pobudi za biotsko raznovrstnost je tudi prebivalstvo v veliki večini (63 %) zavrnilo pokojninske reforme. V urbanih območjih je bila podpora predlogu večja, vendar na državni ravni ni bil dosežen pomemben sprejem.