Predsednik Združenih držav Amerike Trump je potrdil zakon o sankcijah proti gradnji ruske naftne in plinovodne napeljave Nord Stream 2 proti Zahodni Evropi. Združene države obljubljajo uvedbo kazni in sankcij proti podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo pri tem ruskem izvozu energije.
Nizko-švicarsko podjetje Allseas je medtem delo na naftovodu ustavilo. „Allseas pričakuje navodila o nadaljnjih korakih od pristojnih ameriških oblasti,” je podjetje sporočilo v izjavi. Moskva je že prej napovedala, da bo projekt končan v nekaj mesecih, a gradnja naftovoda se zaradi tega lahko zavleče.
Preko Nord Stream 2 lahko Rusija nemoteno dobavlja plin Nemčiji, ne da bi morala posegati na ozemlje Poljske in Finske. Napeljava poteka preko Baltskega morja. Združene države so proti temu plinovodu že več let. Država se boji, da bo ruski predsednik Vladimir Putin z dobavo plina pridobil večji vpliv v Zahodni Evropi.
Nemška kanclerka Angela Merkel s svojo vlado je ameriške ukrepe obsodila in Trumpa pozvala, naj se ne vpleta v evropsko energijsko politiko. „Imeli naj bi vpliv na nemška in druga evropska podjetja, kar vidimo kot vmešavanje v naše notranje zadeve,“ je dejala govorka nemške vlade.
Ameriške sankcije so nasprotne tudi Evropski uniji. Bruselj je že napovedal, da bo po potrebi uvedel protiukrepe. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je obljubil „vzajemne“ ukrepe proti sankcijam.
Nord Stream 2 je pomemben tudi za same Ruse. Doslej so izvažali plin in nafto na zahod Evrope preko plinovodov, ki potekajo skozi Belorusijo in Ukrajino. Po aneksiji ukrajinskega polotoka Krim so se odnosi med državama močno zaostrili. Ukrajina lahko zapre ruske plinske pipe, tako da njihov plin ne more priti v države EU.
Zaradi tega ima gradnja Nord Stream 2 izjemen strateški pomen za Gazprom in Putina: z njo niso več soodvisni od Kijeva. Prav v preteklem tednu sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o dobavi ruskega plina v Evropo po obstoječih južnih kanalih. Obstoječa pogodba poteče konec decembra. Ruski podpredsednik vlade Dmitrij Kozak pravi, da bo novi dogovor veljal pet let.
Po informacijah iz virov je Rusija ponudila Ukrajini 3 milijarde dolarjev plačila. Kijev pa bo zaradi tega odstopil od tožbe proti Gazpromu, v kateri zahteva 12 milijard dolarjev kot odškodnino za infrastrukturo na Krimu, ki so jo zasegli Rusi. Ta dogovor je nedvomno deloma posledica nedavnih prvih uradnih pogovorov med državama.
Gazprom trenutno že pokriva več kot 36 odstotkov celotnega trga plina v Evropski uniji. Bruselj je skrbel, da bi se pravni spor med Kijevom in Moskvo lahko negativno odrazil na dobavo plina in je zato posredoval pri dogovoru med Rusijo in Ukrajino.