Danes je trideset let od začetka obleganja Sarajeva, 5. aprila 1992. Obleganje bosanske prestolnice je trajalo skoraj štiri leta in povzročilo več kot 12.000 civilnih žrtev. Boj za mesto je bil krvav del jugoslovanske državljanske vojne, ki se je začela že leto prej.
Posledica razpada Jugoslavije je bil referendum o neodvisnosti, ki ga je bosanska vlada izvedla 29. februarja 1992. Bosanski Hrvati in večinsko muslimanski Bošnjaki so glasovali za osamosvojitev in dosegli večino. Bosanski Srbi pa so referendum bojkotirali in ustanovili svojo republiko, Republiko Srbsko, ki sta jo podpirala Jugoslovanska ljudska armada in Srbija Slobodana Miloševića.
Že nekaj dni po potrditvi referenduma so enote Miloševića in Mladića obkolile bosansko prestolnico in začelo se je skoraj štiri leta trajajoče obleganje. To je vključevalo minometne napade na civilne cilje in streljanje zavržnih strelcev, ki so poljubno streljali na prebivalce mesta.
Že v letu pred referendumom so izbruhnili spopadi med bosanskimi Hrvati in Bošnjaki na eni strani ter bosanskimi Srbi na drugi strani. Oktobra 1991 je takratni predsednik Radovan Karadžić izjavil: "V nekaj dneh Sarajeva ne bo več in umrlo bo 500.000 ljudi."
V vaseh in mestih, ki so jih zasedli Srbi, so potekale obsežne etnične očiščevanja. Vse hiše ne-Srbov so bile požgane, prebivalci pa so bili ubiti ali zaprti v koncentracijska taborišča. Zaradi omejenega mandata in pomanjkanja pripravljenosti mednarodne skupnosti za vojaški poseg so enote OZN gotovo ostale brez moči.
Sprememba je nastopila šele po padcu Srebrenice 11. julija 1995. 30. avgusta je NATO začel z zračnimi napadi na srbske enote, manj kot dva meseca kasneje pa je bilo spopad končan in začetih je bilo Daytonskih mirovnih pogajanj.
Ocenjuje se, da je število mrtvih v bosanski vojni med 100.000 in 110.000. Poleg tega je zaradi spopadov na beg zbežalo še 2,2 milijona ljudi, zaradi česar je bosanska vojna do takrat predstavljala najhujši evropski konflikt po drugi svetovni vojni. (Zdaj pa je na begu že 5 milijonov Ukrajincev!)
Samo pri obleganju Sarajeva je padlo 8.000 vojakov in več kot 12.000 civilistov. Obljubljanje je trajalo 3 leta in 9 mesecev, kar je trikrat dlje kot obleganje Stalingrada. To je najdaljše obleganje prestolnice v sodobni zgodovini.