Država je izgubila približno petino svojih kmetijskih zemljišč na vzhodnem Donbasu zaradi rovovske vojne na menjajočih se frontah in zaradi obojestranskega postavljanja obsežnih minskih polj. Trenutno v kmetijstvu dela približno četrt manj ljudi, delež tega sektorja v bruto domačem proizvodu pa se je zmanjšal za več odstotkov.
Pred rusko invazijo leta 2022 je Ukrajina dobavljala 50 % žita za Svetovni program za prehrano Združenih narodov, kmetijstvo pa je prispevalo 10,9 % k ukrajinskemu BDP in 17 % zaposlovanju. Od takrat se je delež kmetijstva v BDP znižal na 8,2 %, število zaposlenih v sektorju pa se je zmanjšalo za 22 %, kar je leta 2023 pomenilo 2,1 milijona delavcev.
Delež kmetijskega sektorja v nacionalnem gospodarstvu se je v zadnjih dveh letih vojne povečal na 62 % v letu 2023, v primerjavi z 41 % v letu 2021. Izvoz je predvsem žita in sončnično olje, pri čemer Ukrajina po svetu pokriva 43 % izvoza sončničnega olja, 19 % oljne ogrščice in 13 % koruze.
Kljub temu nedavna študija o dolgoročnih gospodarskih obetih kaže, da Ukrajina vse bolje uspeva izvažati svoje kmetijske proizvode. Na mednarodni donatorski konferenci, ki je junija potekala v Berlinu, so poudarili, da gre ne le za kratkoročni boj za preživetje, ampak da je ohranitev „te mednarodne cmetnice“ tudi na dolgi rok ključnega pomena za svetovno varnost hrane.
Da bi soočili to krizo, je Svetovna banka vzpostavila več pobud za podporo ukrajinskemu kmetijskemu sektorju, ki kmetom olajšajo dostop do dostopnega financiranja in subvencij. Ta projekt naj bi mobiliziral približno 1,5 milijarde dolarjev obratnega kapitala.
Poleg tega je ukrajinska vlada začela pogajanja o dodatnem posojilu v višini 700 milijonov dolarjev pri Svetovni banki. Sektor nujno potrebuje naložbe v predelovalne zmogljivosti, posodobitev infrastrukture, logistiko in odstranjevanje min, da bi zagotovili prihodnost kmetijstva v Ukrajini.