Do leta 2030 mora biti vsaj tri četrtine nemške porabe električne energije pridobljene iz obnovljivih virov energije. Trenutno Nemci že dosegajo približno šestdeset odstotkov. Želijo se čim prej odmakniti od uvoza plina in nafte iz Rusije ter od lastnih termoelektrarn na rjavi premog, ki onesnažujejo zrak. Ker vlada spodbuja okolju prijazno proizvodnjo energije (npr. sončne celice), se je ta sprememba začela izvajati že pred nekaj leti.
Zaradi tega so cene kmetijskih zemljišč v Nemčiji močno narasle. Izgradnja sončnega polja ('steklo na travi') denimo prinaša 5.000 evrov na hektar na leto, kar je desetkrat več od povprečne zakupnine za kmetijsko zemljo. Za vetrne parke pa lahko ta znesek naraste celo do 20.000 do 50.000 evrov. Ti prihodki farmerjem otežujejo ohranitev zemljišč za kmetijske namene, poroča Agrarheute.
Lastniki zemljišč raje oddajajo zemljo dobičkonosneje upravljavcem sončnih in vetrnih parkov, zato je za kmetijstvo in živinorejo vedno manj razpoložljive zemlje, navaja Agrarheute.
Pri kmetih, ki so odvisni od najemnih zemljišč, so izzivi še večji. Na območjih, kot je Porenje-Pfalška, so se najemnine v zadnjih petnajstih letih potrojile. Kmetje zdaj plačujejo povprečno 600 evrov na hektar, medtem ko podjetja za sončno energijo ponujajo do 4.000 evrov. Vetrni parki pa lastnikom zemlje prinašajo še večje prihodke.
Poleg finančnega pritiska ima 'energijska preobrazba' tudi vpliv na obseg razpoložljivih kmetijskih zemljišč. Nemško kmetijsko združenje DBV opozarja, da lahko v prihodnjih petih do šestih letih izgine približno 80.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar pomeni 20 hektarjev na dan. „Podeželskih območij ne bi smeli razvijati za proizvodnjo električne energije za mesta,“ je pred kratkim dejal vodja DBV Bernhard Krüsken. Zato kmetijsko združenje zahteva boljšo zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč.
Dolgotrajne najemne pogodbe, daljše od 30 let, z energetskimi podjetji predstavljajo dodatno tveganje za kmetijstvo in vrtnarstvo. Veliko kmetijskih zemljišč, ki se za daljše obdobje uporablja za drugo rabo, lahko izgubi status namembnosti kot kmetijska zemljišča. Odvetniki opozarjajo, da takšne dolgotrajne obveznosti še dodatno pritiskajo na kmete in močno omejujejo prilagodljivost pri uporabi zemljišč.