Mednarodna organizacija za vinsko trto in vino (OIV) ocenjuje, da bo letos proizvedenih 244 milijonov hektolitrov vina. To je 7 odstotkov manj kot lani. Tudi lansko leto je bila skupna proizvodnja pod povprečjem.
Predzadnje zelo slabo leto je bilo 2017, ko je proizvodnja znašala 248 milijonov hektolitrov. Najnižja raven je bila 214 milijonov hektolitrov, leta 1961.
Na južni polobli, kot so Avstralija, Argentina, Čile, Južna Afrika in Brazilija, so pridelki grozdja za deset do trideset odstotkov manjši od običajnih.
V Evropski uniji najbolj občutijo slabo vreme Italija, Španija in Grčija. Francija je letos postala največja svetovna proizvajalka vina.
Samo v ZDA in Novi Zelandiji je proizvodnja jasno presegla povprečje zadnjih petih let. Prav tako so se dobro odrezale Nemčija, Portugalska in Romunija.
Poleg suše so vinograde na različnih koncih sveta prizadele tudi zgodnje zmrzali in močne padavine.
OIV pravi, da za pomanjkanje vina ni pričakovati. Svetovna poraba vina sicer upada, vendar so zaloge v mnogih regijah velike, zato slabša letina ne bo imela resnih posledic.