Sodba poudarja nujnost dodatne zaščite podtalnice in potrjuje potrebo po strogi ureditvi okoljskih standardov v kmetijskem sektorju. Pravzaprav je Evropska unija prav prejšnji teden jasno sporočila, da bo strožje ukrepala proti onesnaževanju tal in pitne vode z nitrati. Bruselj je prejšnji teden sprožil postopke zaradi kršitev proti Irski, Flandriji in Avstriji.
Nemški zakon o gnojilih je dolgo časa povzročal velike debate, ne le med naravnovarstveniki in kmetijskimi organizacijami, ampak tudi med političnimi strankami ter zvezno vlado in šestnajstimi nemškimi zveznimi deželami. Ravno zaradi tega zastoja se je boj proti onesnaževanju z nitrati skoraj trideset let skoraj povsem ustavil. Sprememba je nastopila šele, ko je Evropska unija naposled napovedala, da bo začela uvajati milijonske globe.
Vrhovno sodišče je zdaj odločilo, da ni treba ohraniti le obstoječih „rdečih območij“, ampak je treba tudi zaostriti pravila o gnojilih, da bo kakovost vode učinkovito zaščitena. Za to je nemška sredinsko-levičarska koalicija že predlagala ukrepe. Kmalu bodo morali kmetje meriti in beležiti uporabo gnojil ter čim bolj preprečevati vstop škodljivih snovi v okolje.
Minister za kmetijstvo BMEL Cem Özdemir zato stoji pred zahtevno nalogo. Njegovi strožji ukrepi naletijo na močan odpor različnih nemških zveznih dežel in kmetijskih organizacij. Kritiki izpostavljajo predvsem gospodarske posledice in izvedljivost bolj strogih pravil za kmetijska gospodarstva.
Özdemir razmišlja o tem, da bi nove predpise o gnojilih za nekaj mesecev odložil, kar bi lahko povezoval z volitvami v zveznih deželah septembra. Takrat bodo na volišča ob določenih treh kmetijsko močnih zveznih deželah, kjer je politična občutljivost glede te teme zelo visoka.
Odlog naj bi ustvaril prostor za nadaljnja pogajanja in prilagoditve, da bi omogočil širšo podporo v mediacijski komisiji. Tam poskušajo predstavniki zveznih dežel in zvezne vlade doseči kompromis. Ta proces je zapleten in dolgotrajen, a ključen za dosego trajnostne rešitve.