Vojaki Združenih držav Amerike in Nata se lahko v roku štirinajstih mesecev umaknejo iz Afganistana. To sta ameriška in afganska vlada sporočili v skupni izjavi. ZDA in talibani so po letu in pol pogajanj dosegli osnovni dogovor, ki naj bi sčasoma privedel do mirovnega sporazuma v Afganistanu.
Trenutni sporazum, podpisan v Dubaju, ni podpisala afganska vlada. Namen je, da se v Kabulu začnejo pogajanja med talibani in afgansko vlado, da bi končno nastala skupna afganska oblast. Ena izmed prvih potez na poti do miru bi naj bila umik prvih 8600 ameriških vojakov v 135 dneh od podpisa sporazuma.
Generalni sekretar ZN António Guterres je pozdravil osnovni dogovor med ZDA in talibani. Ob tem je poudaril, da mora sporazum pripeljati do omejitve nasilja v državi. Talibani in ZDA so v Katarju sklenili dogovor, ki naj bi privedel do mirovnega sporazuma za Afganistan.
EU je podpis označila za »pomembne prve korake«. Prav tako je nizozemski minister Blok (za zunanje zadeve) to označil za »prvi korak k miru«. Ameriški predsednik Trump je podpis osnovnega dogovora pozdravil kot »začetek konca najdaljše ameriške vojne«.
Trump, ki nima velikega navdušenja nad tujimi vojaškimi intervencijami, je zadovoljen s tem morebitnim uspehom v zunanji politiki. Oktobra 2001 so Američani vdrli v Afganistan in se spopadli s talibani, ki naj bi nudili zatočišče teroristični organizaciji al-Kaida, odgovorni za napade 11. septembra. V vojni v Afganistanu je od leta 2001 umrlo 150.000 Afganistancev in več kot 2400 ameriških vojakov. Umrlo je tudi 1100 vojakov Nata, med njimi 25 Nizozemcev.
Nizozemska novinarka in strokovnjakinja za Afganistan Bette Dam vidi v zdaj sklenjenem dogovoru tudi možno začetek novega obdobja. Pogajanja v Dubaju je spremljala od blizu. Američani vidijo talibane kot skupino, ki je vedno podpirala al-Kaido. Veliko Amerikanov pravi, da so talibani imeli povezavo s terorističnimi napadi 11. septembra, a to ne drži. Po njenih besedah so talibani veliko bolj prozahodna skupina, kot si mnogi mislijo. Že dolgo časa se borijo proti militantni in fundamentalistični Islamski državi.
Združene države bodo odslej prepustile afgansko politiko »na miru« in ukinile sankcije proti voditeljem talibanov. Vprašanje pa je, kako bo država v prihodnosti upravljana. Trenutna vlada sporazuma ni podpisala.
»Talibani si želijo čisto islamsko državo, islamski emirat,« pravi Bette Dam. »Pogosto se sliši, da bi lahko šlo za nekaj podobnega Iranu.« Po njenem mnenju je še prezgodaj, da bi dogovor že zdaj imenovali 'zgodovinskega'. »Veliko bo odvisno od tega, ali bo trenutna afganska vlada začela pogajanja s talibani. Te skupine so zdaj medsebojno bolj razklane kot kadarkoli prej.«